Obvezne ali prostovoljne kvote – umetna dilema

Bruselj – Na bruseljskem odru se bo danes začel poskus končanja zmedenega in živčnega odziva evropske politike na begunsko krizo.

Ko se bodo popoldne zbrali notranji ministri 28 članic EU, naj bi bili zakoličeni vsaj učinkovitejši kratkoročni ukrepi, s katerimi bi blažili posledice krize. Tako bo na mizi odločitev o prerazporeditvi 120.000 beguncev iz članic, ki so najbolj izpostavljene v begunskem valu. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker se je sicer zavzel za sistem obveznih kvot, a med sprtimi članicami je očitno prevladala drugačna logika.« »Obvezne ali prostovoljne kvote – to je umetna dilema,« je povedal vir iz EU. Sprejete odločitve da so že tako zavezujoče.

V luksemburškem predsedstvu EU si kljub težkemu položaju in nesoglasjem med članicami prizadevajo, da bi dosegli soglasje. Da bi bila skupina članic, denimo višegrajska četverica, pri takšni temi preglasovana, je preveč politično kočljivo. Vodilni diplomati so intenzivno razpravljali, kaj bi naredili s 54.000 begunci, ki bi morali biti iz Madžarske prerazporejeni v druge članice EU. Budimpešta v shemi sploh noče sodelovati in opozarja, da sploh ni država prvega vstopa, saj begunci prihajajo skozi Grčijo.

»Evropejci ne zmoremo upravljati skupne zunanje meje. Zato se je nekaj članic odločilo za zaprtje nacionalnih meja,« je v vabilu voditeljem na jutrišnji vrh EU zapisal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. V zadnjih mesecih je bila najbolj izpostavljena Grčija, v katero so iz Turčije prišle množice beguncev. Po podatkih evropske komisije je samo julija in avgusta v Grčijo prišlo 137.000 beguncev. Po drugi strani je grška oblast v prvih sedmih mesecih letos prejela le 7475 prošenj za azil.

Grška oblast zahtevanih postopkov registracije ne more izvesti in ljudi zgolj pošilja naprej. Čeprav dublinski sistem v takšnih okoliščinah ne more delovati, v evropski komisiji še vedno vztrajajo pri njegovi vsebini: begunce bi morali vračati v države, v katerih so bili prvič registrirani. Tudi v nemški vladi opozarjajo na sprejemljivost tega, da države, kakršne so Slovenija, Hrvaška ali Avstrija težave zgolj prelagajo nanje. A v praksi je vračanje beguncev nemogoče uresničiti. »Dublin je res pod stresom,« je priznal visok diplomat EU.

Cerar: Nujno moramo sprejeti začasno rešitev

O možnostih rešitve begunske krize je predsednik slovenske vlade Miro Cerar dejal, da v sredo na izrednem evropskem svetu ne pričakuje dokončne rešitve. »Je pa nujno, da sprejmemo neko začasno rešitev, ki bi nakazovala tudi dolgoročnejšo rešitev problema pritiska migrantov na evropske meje,« je dejal Cerar.