Tiskane izdaje
»Metoda, ki jo uporabljata, je ista: lagati za vsako ceno samo zato, da bi se obdržala na oblasti. Lažeta oba, eden Francozom, drugi Grkom.« S temi besedami se je Nicolas Sarkozy, nekdanji predsednik Francije in vodja opozicijskih Republikancev, minuli konec tedna obregnil ob francoskega predsednika Hollanda in grškega premiera Ciprasa.
Svojo ostro oznako, ki jo je podal v Nici na srečanju s strankarskim podmladkom, je utemeljil tudi takole: Hollande je med predsedniško kampanjo leta 2012 (in pozneje) obljubljal, kako bo zmanjšal brezposelnost in povrnil upokojevanje pri 60 letih, Cipras je podpisal sporazum, ki je v nasprotju z rezultati nedavnega referenduma. »Komu torej verjeti? Je upanje še mogoče? Kdo nas ščiti?« se je (predvolilno) vprašal pred množico mladih in poudaril, kako laži tako v Franciji kot drugod po Evropi ne povzročajo drugega kot le jezo, brezup in nasilje.
Razhajanje in strinjanje
Zadnje čase se je, kot je opažati, Nicolas Sarkozy precej oglašal na temo grške krize. Ni skrival, da kaže s prstom na Atene, in svaril, kako bi bilo treba zaščititi druge države pred »grško katastrofo«, ne pa se ukvarjati le z Grčijo, katere vlada »zavrača razumno vedenje«. Desničarskega voditelja preseneča, koliko je v Elizeju »prizanesljivosti do Ciprasa«, ko pa je njegova vlada »sestavljena iz skrajne levice in skrajne desnice«. Pri tem ga moti, da je predsednik Hollande tako zelo »ustrežljiv«, po drugi strani pa »kaže nemoč v odnosu do Mednarodnega denarnega sklada«. »Evropejci moramo reševati probleme v Evropi, ne pa Američani.« Hollande da je izjemno drzen, toda »drzen v laganju in varanju«.
Kljub različnosti pogledov na grško krizo se oba – tako Hollande kot Sarkozy – nekako strinjata, da bi bilo treba ustanoviti ekonomsko vlado evrskega območja, ki »bi razpolagala s posebnim proračunom«. A medtem ko Hollande meni, da bi potrebovali tudi »evrski parlament, ki bi zagotavljal demokratičen nadzor nad vlado«, Sarkozy dvomi o utemeljenosti njegove morebitne ustanovitve.
Varufakis kot častni gost
Nedavni sporazum med Atenami in Brusljem je nekoliko »zmedel« tudi francosko radikalno Levo fronto, v kateri se zdaj sprašujejo, koliko je voditelj Sirize še zmožen vladati. Francoski komunistični parlamentarci, denimo, so v francoskem parlamentu zato glasovali proti sporazumu ... Medtem ko je čutiti določene zadržke do Ciprasa, pa mnogi na levici, skrajni in tudi vladajoči socialistični, kažejo jasno naklonjenost do nekdanjega finančnega ministra Varufakisa. Tega pričakujejo v Franciji v drugi polovici avgusta, ko se bo na povabilo nekdanjega socialističnega ministra za ekonomijo Arnauda Montebourga kot častni gost udeležil tradicionalnega praznika vrtnic v Frangy-en-Bressu. Kot je Montebourg, ki nasprotuje »ekonomski politiki Evropske unije, kakršno narekuje nemška desnica« in išče svoj politični prostor glede na volitve 2017, povedal za Monde, »bo Frangy tokrat res velik, kajti Varufakis je svoboden človek. Lahko nam bo povedal vse, kar bo hotel – v državi, ki podpira Grčijo.« Nekateri blizu Hollandu pravijo, da bo v Grk v Frangyju uprizoril samo še eno predstavo za medije.
