Od statistke do branilke svobodnega sveta

V Londonu in Washingtonu se dogajata drami, ki močno in s hitrim tempom spreminjata usodo dveh držav.

Objavljeno
11. junij 2017 20.17
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Te dni sta v središču­ pozornosti London, kjer je ­premierka Theresa May prejela­ zvenečo klofuto, in Washington,­ kjer odstavljeni direktor FBI očita predsedniku­ Donaldu­ Trumpu oviranje preiskave­ o ruskih vplivih na ameriške volitve.­ Bo moral zdaj Berlin prevzeti položaj branilca svobodnega sveta?

V Londonu in Washingtonu se dogajata drami, ki močno in s hitrim tempom spreminjata usodo dveh držav, je ocenil Gabor Steingart v časopisu Handelsblatt, »za kulisami pa stojimo Nemci, vedoč ali le sluteč, da bodo ti zgodovinsko prelomni dogodki končali našo vlogo svetovnopolitičnih statistov.« Še posebej pomemben je rezultat volitev v Veliki Britaniji, kjer po mnenju nemškega komentatorja ni šlo le za izhod iz Evropske unije in terorizem, ampak tudi za socialno neenakost: »Še v petdesetih letih minulega stoletja je 25 odstotkov svetovnega izvoza izviralo iz Manchestra, Liverpoola, Birminghama in Londona, danes le še slabi trije odstotki.«

Tudi pri izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA je igral pomembno vlogo občutek družbene nepravičnosti med delom prebivalstva. Uradna stopnja brezposelnosti je sicer zelo nizka, a številni državljani, tokrat po večini moški, sploh ne iščejo dela.

Kanclerka Angela Merkel je v Washingtonu poudarila, da je mogoče pomagati z dualnim izobraževanjem in zahtevnim vajeništvom, s katerim si nemško gospodarstvo tako uspešno zagotavlja dobro izučeno delovno silo ter preprečuje mladinsko in drugo brezposelnost. Ni videti, da bi ji Trump prisluhnil. Med evropskim obiskom je spet udrihal po nemškem trgovinskem presežku, kar je za konservativne in liberalne nemške ekonomiste popolnoma zgrešena razprava. »Nemška trgovinska bilanca zgodovinsko diha v ritmu globalnega povpraševanja po investicijskih izdelkih,« je v časniku Die Welt zapisal Michael Grömling iz kölnskega ekonomskega inštituta IW. »Nemška podjetja so v veliki meri vpletena v mednarodne proizvodne verige, internacionalizacija proizvodnje pa je povezana z investicijami zunaj države.«

Trumpovi »slabi Nemci«

»Nemci so slabi, zelo slabi,« je ameriški predsednik Donald Trump ocenil izvoz nemških avtomobilov v ZDA evropskima voditeljema Jean-Claudu Junckerju in Donaldu Tusku. Krščanskodemokratska kanclerka je odgovorila s prelomno oceno, da so vsaj delno minili časi, ko smo se lahko zanesli na druge. »Evropejci moramo lastno usodo resnično vzeti v svoje roke,« je povedala v bavarskem pivskem šotoru. »Seveda potrebujemo prijateljske odnose z ZDA in Veliko Britanijo, pa tudi z drugimi sosedi, vključno z Rusijo, a moramo vedeti, da se moramo kot Evropejci sami bojevati za svojo prihodnost in svojo usodo.«

Težko si je predstavljati, da bi tudi najbolj razsvetljena Nemčija lahko prevzela vse breme mednarodnega miru, potem ko je tega tako povečal prejšnji predsednik Barack Obama z »vodenjem od zadaj« v Siriji in drugod. Poleg tega Berlinu celo v številnih drugih evropskih državah ne priznavajo zadostne moralne avtoritete, vsaj v tistih ne, kjer se pritožujejo nad varčevalnim diktatom ali v naslednici Hitlerjevega rajha še vedno vidijo fašistične težnje.

»Nihče na svetu, noben posameznik in država, ne more sam rešiti vseh težav,« je po srečanju z argentinskim predsednikom Mauriciem Macrijem povedala kanclerka Angela Merkel. »Vsi moramo sodelovati!« Kanclerka je v Buenos Airesu, kjer se tako kot v njeni naslednji postaji Mehiki še posebej bojijo Trumpovega »Najprej Amerika«, poudarila skupno zavzemanje za »svoboden in odprt svet, v katerem hočemo oblikovati globalizacijo na človeški način«, a se ni mogla izogniti vprašanjem o iskanju zaveznikov proti novemu ameriškemu protekcionizmu, ki je ta čas usmerjen tudi in predvsem proti njeni državi.

Morda je z ustvarjanjem pregrad mogoče kratkoročno pridobiti majhne prednosti, dolgoročno pa te ne koristijo ljudem, je odgovorila. Te pregrade lahko škodijo prav nemškemu gospodarstvu in blagostanju, zato se kanclerka morda ne bo mogla izogniti aktivnejši nemški vlogi v Evropi in svetu. Javnomnenjske raziskave pol leta pred parlamentarnimi volitvami kažejo, da ji večina Nemcev zaupa tudi to težavno nalogo, saj tudi zadnja (Deutschlantrend) kaže 64-odstotno strinjanje prebivalstva z njeno politiko, njena konservativna unija CDU/CSU pa z 38 odstotki močno prehiteva socialdemokratsko tekmico SPD, ki bi po tej javnomnenjski raziskavi trenutno dobila le 24 odstotkov glasov.

Nekateri nemški komentatorji vendarle svarijo pred prehitrimi sklepi. »Očitno je, da ta predsednik [Trump] ne razume bistva in smisla delitve oblasti, slabilnih institucij in pravne države, še več, tega niti noče razumeti,« je v Fazu zapisal Claudius Seidl. »Enako očitno je, da to ne vpliva na druge oblasti, pravno državo in institucije.«
Ameriška sodišča, politiki, mediji in celo države nasprotujejo številnim Trumpovim odločitvam, je ocenil komentator, evropski politiki, kot je nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, pa ostro kritizirajo Trumpove ZDA, medtem ko si evropski voditelji, kot sta Poljak Jarosław Kaczyński, Madžar Viktor Orbán, ter nekateri romunski in bolgarski politiki na vso moč prizadevajo za omejitev svobode tiska in končanje delitve oblasti.