Od vladnih načrtov je ostal samo še brexit

Nad tradicionalno enim najodmevnejših političnih dogodkov leta v Združenem kraljestvu je tokrat visel oblak negotovosti.­ Vsebina kraljičinega govora je bila prilagojena razmeram, v katerih se je znašla britanska politika po nedavnih parlamentarnih volitvah.

Čeprav se pogajanja o oblikovanju neuradne koalicije s severnoirskimi unionisti do danes niso končala, je vlada Therese May objavila seznam svojih zakonodajnih prioritet v prihodnjih 24 mesecih, ki ga je na uradnem odprtju britanskega parlamenta predstavila kraljica Elizabeta II. V središče govora je vlada postavila brexit in poudarila, da je njena prioriteta izpogajati najboljši možen dogovor z Evropsko unijo in oblikovati najširši možen družbeni konsenz o prihodnosti države­ zunaj povezave. V prihodnjih dveh letih namerava vložiti v parlamentarno proceduro vrsto novih zakonov, s katerimi bo država nadomeščala obstoječo evropsko zakonodajo. Spremembe bodo med drugim zajele področje trgovine, carin, priseljevanja, ribolova, kmetijstva ter jedrske varnosti in bodo eden največjih zakonodajnih podvigov v zgodovini britanske ­demokracije.

Prepričljiva parlamentarna večina je bila še do nedavnega glavni pogoj za gladko potrditev zakonov. Novo vlado v tem pogledu čaka velik izziv. Brez večine poslancev na svoji strani bo obsojena na prilagajanje in sklepanje kompromisov, če se bo hotela obdržati na oblasti.

Težavna pogajanja

Kraljičin govor je formalnost, ki vlade ne obvezuje k spoštovanju tistega, kar je zapisano v njem. Parlament ga navadno potrdi brez večjih težav, v tem pogledu velja za dogodek brez prave teže. Toda letošnji govor je bil drugačen, predvsem zaradi političnih razmer v Združenem kraljestvu. Težave pri oblikovanju neuradne koalicije med torijci in severnoirskimi demokratičnimi unionisti (DUP) so pomenile, da vlada Therese May med predstavljanjem zakonodajnih prioritet ni imela večinske podpore, kar bi lahko teoretično pomenilo, da bi parlament prihodnji teden na glasovanju zavrnil vsebino kraljičinega govora.

Možnosti, da bi se to dejansko zgodilo, so majhne. Pogajanja med strankama so se nepričakovano zavlekla, toda po trditvah konservativnih virov ju od dogovora ne loči veliko. DUP naj bi za 10 poslanskih glasov, ki bi dali konservativcem tesno parlamentarno večino, zahtevala znatno povečanje proračunskih sredstev za Severno Irsko. Vodja DUP Arlene Foster je v pogovoru za BBC napovedala, da bodo poslanci prihodnji teden podprli vsebino kraljičinega govora. Viri v DUP so tudi potrdili, da ta odpravlja nekatere dosedanje razlike v programih obeh strank. Seveda na škodo konservativcev.

Iz kraljičinega govora so po pričakovanjih umanjkali najbolj kontroverzni načrti, ki so jih torijci v zadnjih tednih identificirali kot glavni razlog, da so na predčasnih parlamentarnih volitvah v začetku junija izgubili večino v spodnjem domu parlamenta. Danes tako ni bilo slišati nič o ukinjanju subvencij za gorivo, odpravljanju obveznega zviševanja pokojnin, niti o uradnem obisku Donalda Trumpa, ki bi se moral zgoditi letos, a je bil, kot kaže, odložen za nedoločen čas.

Žrtvovanje za oblast

Britanska premierka je večino manifesta žrtvovala za to, da bi vsaj še nekaj časa ostala na oblasti. »Izid volitev ni bil takšen, kakršnega sem se nadejala. Ta vlada bo na sporočilo, ki ga je poslalo volilno telo, odgovorila s ponižnostjo in odločnostjo,« je v sporočilu za javnost dan pred govorom dejala konservativna političarka. Kljub stalnim govoricam o tem, kdo bi bil lahko njen naslednik, se stranka zaveda, da je do nadaljnjega obsojena na Thereso May, če se želi izogniti novim predčasnim volitvam. Teh si trenutno ne želi nobena stranka, niti konservativci, niti laburisti, niti DUP, so zapisali v konservativnem Spectatorju, saj se zavedajo, da bi se lahko volivci obrnili proti njim. Toda vprašanje je, ali se novim volitvam dejansko lahko izognejo. Vse bo odvisno od tega, kako gladko bo potekalo delo parlamenta v prihodnjih mesecih in kako spretno bo premierka manevrirala med ovirami na poti do uresničitve ultimativnega cilja te vlade.

Kraljica Elizabeta II. se je včeraj udeležila svojega 64. uradnega odprtja parlamenta. Povsem mogoče je, da bo Theresa May na čelu vlade doživela le eno.