Tiskane izdaje
Bruselj − Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine (Libe) je z 38 glasovi proti 19 izrazil podporo direktivi o uvedbi sistema izmenjave podatkov o letalskih potnikih (PNR). Dogovor o direktivi so prejšnji teden dosegli pogajalci držav članic, parlamenta in evropske komisije, dokončno pa naj bi bil potrjen v začetku prihodnjega leta, ko naj bi evropski parlament o direktivi glasoval na plenarnem zasedanju, piše Slovenska tiskovna agencija.
Pričakovati je podporo, saj je večletno nasprotovanje evropskih poslancev izmenjavi PNR − predvsem zaradi pomislekov o nezadostni zaščiti zasebnosti − po najprej januarskih in nato še novembrskih terorističnih napadih v Parizu v veliki meri potihnilo.
Čim hitrejšo potrditev zakonodaje o izmenjavi PNR, ki da je ključna za učinkovit boj proti terorizmu, je v minulih tednih terjala predvsem Francija. Že dolgo se zanjo glasno zavzema tudi Velika Britanija, piše STA.
»Na uveljavitev tega sistema ne moremo več čakati (...) Izbira ni za evropski sistem PNR ali proti evropskemu sistemu PNR, ampak med evropskim sistemom PNR in 28 nacionalnimi sistemi PNR z zelo različnimi standardi za varstvo podatkov o potnikih ali celo brez njih,« je današnje glasovanje v odboru pozdravil evropski poslanec in poročevalec parlamenta o PNR Timothy Kirkhope.
Dogovor o evropskem PNR je bil dosežen po kar petih letih pogajanj, dodaja STA. Gre za podatke o potnikih (PNR - passenger name record), ki jih letalski prevozniki shranijo ob nakupu vozovnice, na primer ime, naslov in telefonska številka potnika, datum in končni cilj potovanja, način plačila, številka kreditne kartice in podatki o prtljagi.
Eno od ključnih odprtih vprašanj v končnici pogajanj je bilo, ali naj ta sistem velja le za lete v unijo in iz nje ali tudi za notranje lete. Kompromis je, da bo veljal tudi za notranje lete, a na prostovoljni osnovi.
Drugo ključno vprašanje je bilo, kako dolgo lahko članice hranijo podatke, ki jih dobijo od letalskih družb, ne da bi bili ti »maskirani«. Kompromis je šest mesecev. Nato bodo lahko nacionalne oblasti kriptirane podatke hranile še štiri leta in pol, pri čemer bo postopek za dostop do teh podatkov zelo strog, piše STA.
Parlament je v pogajanjih dosegel nekatera dodatna jamstva, povezana z varstvom osebnih podatkov. Dosegel je tudi to, da bo morala Evropska komisija direktivo ponovno preučiti, in sicer dve leti po njenem prenosu v nacionalne zakonodaje, za kar bodo imele države dve leti časa, ter po potrebi predlagati izboljšave.
