Tiskane izdaje
Bruselj – Ker Grčija jutri kot prva država iz razvitega sveta predvidoma ne bo plačala obveznosti (1,55 milijarde evrov) do IMF, se povečuje verjetnost njene plačilne nesposobnosti in tudi izhoda iz območja z evrom.
Tako na sedežu evropske komisije v Bruslju kot v Parizu in Berlinu so odgovornost za propad pogajanj, s katerim je bila onemogočena rešitev pred bankrotom, pripisali grškemu premieru Aleksisu Ciprasu. »To ni bil neumen sveženj varčevalne politike,« je zadnji predlog, ki je bil na mizi, opisal predsednik komisije Jean-Claude Juncker. Četudi bi kateri od ukrepov »bolel«, so bili v njem predlogi za boljšo administracijo, gospodarsko rast, več socialne pravičnosti. V njem ni bilo zniževanja plač in pokojnin. Institucije so zagovarjale znižanje izdatkov za obrambo.
Juncker je v čustvenem nastopu, v katerem je veliko govoril o pripadnosti Grkov evropski družini, pojasnil, da se počuti izdanega. Navsezadnje, Ciprasu je ves čas pogajanj stal ob strani in kazal največ razumevanja za atenske interese. Posebno ga je razočaral, ker ljudem v Grčiji ne govori resnice o poteku pogajanj. Ko je grška stran v noči na soboto odšla z njih, »smo že premaknili gore«. Predvideni so bili razprava o vzdržnosti grških dolgov, nadaljnje financiranje, sveženj za gospodarsko rast.
Junckerjevo sporočilo grškim volivcem je bilo nedvoumno: glas za bi pomenil, da Grčija želi ostati v evroobmočju, v Evropi. »Ne na referendumu bi, ne glede na referendumsko vprašanje, pomenil, da je Grčija rekla ne Evropi,« je povedal. Tako je glavno sporočilo iz Bruslja in glavnih mest drugih članic Grkom: če se želite ogniti katastrofi in kaosu, ki bi ga povzročila poglabljanje krize in izhod iz evra, glasujte proti nasvetu svoje vlade. Skratka, logika Junckerja & Co. je, da želijo zavarovati grško prebivalstvo pred posledicami neodgovornega ravnanja Sirizine vlade.
Evropski voditelji se seveda ne bodo neposredno vpletali v odločanje grških volivcev kot njihovo demokratično izbiro, toda pričakovano je opozarjanje na posledice grškega ne. Grčija mora že 20. julija plačati ECB 3,5 milijarde evrov obveznosti. Če plačila ne bo, bi bil izhod iz evra najbrž neizogiben. »Vprašanje je, kako bodo grški volivci dojemali pomen odločitve,« je ocenil Janis A. Emmanouilidis iz možganskega trusta Evropski politični center. Poleg tega je negotovo, ali bi Cipras sploh politično preživel referendumski da in nadaljeval pogajanja s posojilodajalkami. Tudi okvir prihodnjih pogajanj, solidarnostna pomoč samo v zameno za odločne reforme, je za upnice nedotakljiv.
Za Evropo je grexit manj strašljiv
Scenarij grexita je po več kot petih letih ukvarjanja z grško krizo za širše območje evra manj strašljiv in po ocenah ključnih držav obvladljiv, saj se kriza ne bo širila.
Tako ima Evropa na voljo več novih mehanizmov, s katerimi bi preprečila potres. Ranljivim državam lahko pomaga ECB z nakupom obveznic, vzpostavljen je krizni sklad ECB, bilance bank so precej očiščene. Glede na potek pogajanj v zadnjih tednih so vodilne članice očitno presodile, da bi bile posledice grexita manjše, kot bi bili negativni učinki prevelikega popuščanja Atenam in odstopanja od sistema reševalne politike na verodostojnost območja evra. To bi lahko povzročilo, da bi vsaka članice zahtevala odpustke, denimo pri proračunskih ciljih.
Posledice za Grčijo in Evropo
Četudi je med ekonomski strokovnjaki kar nekaj zagovornikov grexita kot boljše poti za okrevanje Grčije, bi bile njegove posledice na kratki in srednji rok katastrofalne. Nova valuta bi hitro izgubila vrednost, država bi se znašla v hiperinflaciji, grozilo bi veliko pomanjkanje, tudi zdravil. Guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotnty je pred kratkih opozoril na nevarnost socialnih nemirov. Tudi izvozna podjetja, ki bi bila z drahmo načeloma lahko bolj konkurenčna, v političnem in socialnem kaosu ne bi mogla delovati.
Za celotno območje z evrom in EU bi bile posledice bolj politične narave. Ker je bilo članstvo v evroobmočju zasnovano kot enosmerna ulica, bi bil z odhodom ene članice spodkopan eden njegovih temeljev.
S posojili Grčiji in pomočjo ECB je v igri več kot 300 milijard evrov. Grčija je najprej leta 2010 dobila dvostranska posojila v višini 52,9 milijarde evrov. Leta 2012 so ji članice znižali obresti na trimesečni euribor plus 0,50 odstotka. Ker je euribor blizu ničle, je obrestno breme zmerno. Poleg tega so podaljšali zapadlost na obdobje vse do leta 2041. Podobno je s posojili iz drugega rešilnega programa, iz katerega je bilo iz kriznega sklada EFSF nakazanih 130,9 milijarde evrov. Plačilni roki so bili podaljšani vse do leta 2054.
Izgube zmerne, a kočljive
Po sporazumu iz leta 2012 Grčiji deset let sploh ni treba plačevati obresti. Tako bi bilo za letos predvideno grško breme plačevanja obresti po izračunih bruseljskega instituta Bruegel z 2,6 odstotka BDP okoli evropskega povprečja. To je eden izmed razlogov, zaradi katerih članice niso hotele hiteti z dolžniškimi olajšavami Atenam. Ker so posojila in jamstva članic za posojila sklada razporejena na dolgo obdobje več desetletij, bi bil po ocenah vira pri EU neposreden učinek v primeru neplačila majhen in na letni ravni obvladljiv. A bil bi politično kočljiv.
