Tiskane izdaje
Kijev – Odločitev upornikov na vzhodu Ukrajine je poskrbela za enega redkih enotnih odzivov od začetka ukrajinske krize - prestavitev lokalnih volitev na drugo leto sta namreč pozdravila tako uradni Kijev, Bruselj kot Moskva. Načrtovane sporne volitev so bile sicer ena od bolj perečih tem ukrajinskega vrha prejšnji teden, katerega je sicer zasenčil začetek ruskega vojaškega posredovanja v Siriji.
Lokalne volitve bi morale po prvotnih načrtih upornikov v Donecku potekati 18. oktobra, dva tedna pozneje pa še v regiji Lugansk. A tako Zahod kot Kijev sta zahtevala, da se volitve izpeljejo pozneje, da bi se nanje lahko bolje pripravili, in v skladu z ukrajinsko zakonodajo, sicer pa jih niso bili pripravljeni priznati. Na vrhu v Parizu jim je pritrdila tudi Rusija – volitve so tako po pogajanjih z uporniki prestavljene na drugo leto, potekale pa naj bi tako, kot to narekuje ukrajinska zakonodaja. Natančen datum po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še ni znan.
A uporniki na zahteve še zdaleč niso pristali brezpogojno. Od Kijeva zahtevajo, da jim še pred volitvami odobri poseben status v enotni Ukrajini in pravico do razvijanja tesnejših diplomatskih in gospodarskih vezi z Rusijo. Prav tako zahtevajo imuniteto za vse, ki so »sodelovali v dogodkih v Lugansku in Donecku«. Zahtevajo pa tudi glasovanje ukrajinskega parlamenta o novih amandmajih k ustavi, ki se nanašajo na volitve in katere bodo najprej tudi sami potrdili.
Evropska unija je že pozdravila odločitev ukrajinskih upornikov o odložitvi volitev in jo označila kot »pomemben korak k implementaciji mirovnega sporazuma iz Minska«. Kot so zapisali, bodo imele zdaj sprte strani dovolj časa, da oblikujejo sistem za volitve na uporniških ozemljih, ki ga bodo lahko uporabljale tudi v prihodnje. »Skupaj z nedavnim dogovorom o umiku manjšega orožja [s prve bojne črte], ta odločitev zbuja upanje o trajnostni politični rešitvi konflikta, ki v celoti spoštuje mednarodno pravo, ukrajinsko neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost.«
Ukrajinski uporniki so namreč v soboto, dan po srečanju tako imenovane normandijske četverice (Francije, Nemčije, Ukrajine in Rusije), sporočili, da so začeli s fronte črte umikati tudi orožje manjšega kalibra. Nekaj ur pozneje je umik orožja ukrajinski vojski ukazal tudi predsednik Petro Porošenko.
