Odprti in izčrpni pogovori o Makedoniji niso obrodili sadov

Evropski komisar Johannes Hahn pa je sporočil, da je nad odnosom nekaterih strank »zelo razočaran«.

Objavljeno
11. junij 2015 10.33
makedonija
Mo. B., Delo.si, STA
Mo. B., Delo.si, STA

Bruselj − Voditelji štirih glavnih makedonskih strank so v sredo v Bruslju na pogovorih ob posredovanju predstavnikov EU iskali rešitev politične krize v državi. Dokončnega dogovora niso dosegli, evropski komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn pa je sporočil, da je nad odnosom nekaterih strank zelo razočaran.

Makedonski politični voditelji so se 2. junija dogovorili, da bodo v začetku leta 2016 izvedli predčasne volitve, s katerimi bi poskusili rešiti globoko politično krizo, v kateri je država že več mesecev. Pogovori v Bruslju so bili namenjeni določitvi podrobnosti glede izvedbe volitev pa tudi glede potrebnih reform.

Na srečanju so po poročanju STA sodelovali vsi ključni politični akterji v državi, vključno z voditelji glavnih strank. Na pogovorih sta bila poleg Hahna med drugim tudi poročevalec evropskega parlamenta za Makedonijo Ivo Vajgl (Alde/Desus) in ameriški veleposlanik v Skopju Jess Baily.

Zelo razočarani

Hahn je po srečanju tvitnil, da niso dosegli končnega dogovora, in dodal, da je »zelo razočaran nad pomanjkanjem odgovornosti nekaterih«. Tudi iz evropske komisije so nato sporočili, da so bili pogovori »odprti in izčrpni«, a niso prinesli rešitve.

»Evropska unija poziva vse stranke – v interesu njihove države in državljanov –, da brez odlašanja najdejo trajen politični kompromis in za ta namen predstavijo konkretne predloge, pri čemer naj izhajajo iz dogovora, že doseženega 2. junija v Skopju,« so zapisali. Nujno je tudi treba izvesti dogovorjene reforme, saj je to nujno za napredek države na njeni evro-atlantski poti, so še dodali.

Kriza na krizo

Makedonija je v politični krizi od parlamentarnih volitev aprila 2014. Opozicijska SDSM je po parlamentarnih volitvah vladajoči VMRO-DPMNE očitala volilne poneverbe in od takrat dalje bojkotira delo parlamenta.

Ob začetku leta pa se je kriza še poglobila zaradi prisluškovalne afere. Opozicija je obtožila vlado premiera Nikole Gruevskega, da je prisluškovala telefonskim pogovorom 20.000 ljudi, med drugim politikom in novinarjem. Prav tako so mu očitali korupcijo in prekrivanja umora. Vlada je nato obtožila vodjo SDSM Zoran Zaeva, da je vohunil in poskušal destabilizirati državo.

Razmere so se maja dodatno zaostrile, ko se je policija v Kumanovu spopadla z oboroženo skupino etničnih Albancev, katere člani so bili večinoma s Kosova. Ubitih je bilo 18 ljudi, vključno z osmimi policisti. V državi je zavladal strah pred etničnimi napetostmi v državi.