Tiskane izdaje
Sarajevo – Dober teden še loči Bosno in Hercegovino od splošnih volitev, od katerih vsi veliko pričakujejo, vendar jih je strah, da se ne bo veliko spremenilo.
Bosna in Hercegovina, ker je precej napetosti zaradi trenj med tremi konstitutivnimi narodnimi enotami – Bošnjaki, Srbi in Hrvati –, poleg tega pa tudi zaradi izredno težavnih gospodarskih razmer, je oblepljena s plakati, na katerih se smejijo politiki, ki veliko obljubljajo. »Nisem prepričan, da je v takih razmerah mogoče kaj veliko storiti. Napetosti so prevelike, težave, s katerimi se srečujemo, pa pregloboke,« mi pravi Jozo, lastnik enega od številnih lokalov v Neumu, ki sicer velja za hrvaško enklavo v BiH. Glede obrazov, ki se na široko smehljajo in veliko obljubljajo, pa moj naključni sogovornik le zamahne z roko in pogovor raje spelje na teme, povezane s športom.
Pravzaprav nič nepresenetljivega. Nevladna organizacija iz Sarajeva, ki si je nadela ime Zakaj pa ne (Zašto ne), je namreč pripravila projekt Resnicomer (Istinomer) in ugotovila, da so politiki in stranke, ki so pred štirimi leti zasedle položaje na vseh ravneh, izpolnile le bore tri odstotke predvolilnih obljub. »Od boljšega in kakovostnejšega življenja ni nič, delovnih mest je še manj, po stopnji brezposelnosti mladih pa je država daleč pred vsemi v Evropi,« je za Radio Svobodna Evropa dejal Damir Dejanović, eden od raziskovalcev v projektu Resnicomer.
Stranke tudi tokrat v svojih makroekonomskih napovedih obljubljajo odprtje od 50.000 do 100.000 delovnih mest, razcvet gospodarstva in še precej temu podobnega. Med obljubami je tudi boj proti kriminalu, ki so ga morda vzeli najbolj resno. Prav v tem okviru je nemara mogoče razumeti tudi nedavno veliko akcijo v boju proti organiziranemu kriminalu in večmilijonskim davčnim utajam v državi, ki so jo poimenovali Meso. Akcija je potekala na 14 lokacijah po vsej BiH, v njej so aretirali deset oseb, med drugimi ministra za kmetijstvo, vodno gospodarstvo in gozdarstvo Jerka Ivankoviča Lijanovića ter ministra za trgovino Milorada Bahilja ter tri brate ministra Lijanovića, eden je tudi poslanec v parlamentu BiH.
»Med drugim gre za davčne in carinske utaje v višini več kot milijon konvertibilnih mark, ki so jih izvedli prek ustanavljanja in fiktivnega zapiranja podjetij z velikim davčnim dolgom. Omenjena podjetja so se ukvarjala z uvozom, proizvodnjo ter predelavo mesa in mesnih izdelkov,« so sporočili stožilstva BiH, primer pa naj bi bil »težak« približno 36 milijonov evrov, kolikor naj bi znašale utaje. »To je le kaplja v morju,« pravi sogovornik iz Sarajeva in dodaja, da »morje podobnih kriminalnih primerov še čaka na razrešitev in odločitev tožilstva«.
Med kandidati
Med kandidati je zagotovo med zanimivejšimi Mustafa Cerić, nekdanji veliki mufti, ki bo prvi nekdanji verski voditelj v BiH po vzpostavitvi federacije leta 1995, ki se bo podal v boj za bošnjaški sedež v tričlanskem predsedstvu. Danes 62-letni Cerić je bil kar dve desetletji vrhovni vodja muslimanov v BiH. Pred dvema letoma ga je Jordanski kraljevi islamski center za strateške študije uvrstil na seznam 50 najvplivnejših muslimanov na svetu. Cerić sicer velja za precej liberalnega in zmernega islamskega voditelja, vendar pa so nekatere njegove izjave, ki jih je izrekel v času, ko je bil veliki mufti, pri sekularnih Bošnjakih naletele na velike kritike. Med temi je njegova naklonjenost šeriatskemu pravu, o katerem je dejal, da bi bila njegova uveljavitev v BiH nerealistična. Precej duhov buri tudi njegovo poveličevanje Otomanskega imperija. Mnenja o tem, ali je prav, da se je nekdanji verski vodja podal v politične vode ali ne, so deljena, velika večina analitikov pa je enotna, da ima Cerić »enake možnosti za zmago kot preostali kandidati«.
