Odstop sprožil politično krizo

Načeti odnosi med največjima strankama na Severnem Irskem dajejo malo upanja za rešitev v zadnjem trenutku.

Objavljeno
10. januar 2017 23.33
NIRELAND-POLITICS
Jure Kosec
Jure Kosec
Brez sklenitve novega dogovora o delitvi oblasti med največjima strankama v regionalnem parlamentu bodo na Severnem Irskem v kratkem morali razpisati volitve. Trenutek je občutljiv tudi za britansko vlado, saj jo postavlja v kočljiv položaj v času, ko je vsa njena pozornost usmerjena na EU.

Nepričakovan odstop Martina McGuinnessa s položaja namestnika prve ministrice je sprožil eno najglobljih političnih kriz od sklenitve velikonočnega sporazuma leta 1998, ki je končal desetletja sovražnosti med unionisti in irskimi republikanci na Severnem Irskem. Povod zanj je bila afera, povezana z zgrešeno vladno shemo za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, zaradi katere bo severnoirski proračun po ocenah strokovnjakov utrpel več sto milijonov funtov škode.

Kljub številnim pozivom k odstopu prve ministrice in predsednice stranke demokratičnih unionistov (DUP) Arlene Foster je ta v zadnjih tednih, ko je afera dosegla vrhunec, vztrajno zanikala politično odgovornost za nastali položaj. Sporna shema, ki omogoča množične zlorabe in nenadzorovano odtekanje javnega denarja, je nastala pod njenim nadzorom, v času, ko je vodila severnoirsko ministrstvo za podjetja, trgovino in investicije. Arlene Foster je bila opozorjena na težave, a kljub politični moči ni storila dovolj za preprečitev nadaljnje škode.

Dogovor o delitvi oblasti v severnoirskem parlamentu povezuje usodo dveh najpomembnejših funkcij v izvršni veji oblasti – prvega ministra in njegovega namestnika. Odstop McGuinnessa, nekdanjega poveljnika severnoirske republikanske armade (Ira), je v ponedeljek tako avtomatično sprožil konec mandata Arlene Foster. Če McGuinnessova stranka Sinn Féin do prihodnjega tedna ne bo imenovala novega namestnika, bo severnoirska vlada razpadla, vlada britanske premierke Therese May pa bo morala na Severnem Irskem razpisati predčasne volitve.

Stare zamere

Načeti odnosi med največjima parlamentarnima strankama dajejo malo upanja za rešitev v zadnjem trenutku. McGuinness je po odstopu dejal, da Sinn Féin ne namerava več sodelovati z Arlene Foster in stranko DUP. Demokratične unioniste je obtožil, da v desetih letih, odkar si stranki delita oblast, niso storili nič drugega kot »spodjedali in uničevali zaupanje javnosti v institucije«. DUP je bila po poročanju BBC vpletena v različne finančne škandale, zaupanje med največjima strankama pa so načele težave s financiranjem preiskav umorov, ki so se zgodili v času severnoirskega konflikta, ter šolnin za študente irskega jezika. McGuinness je v odstopni izjavi udaril tudi po zaporednih britanskih vladah, ki »niso storile dovolj za rešitev preteklih težav, medtem ko so sprejemale varčevalne politike«, Severno Irsko pa kljub nasprotovanju večine volivcev popeljale iz EU. Kot je znano, je večina Severnih Ircev na junijskem referendumu podprla obstanek države v Uniji.

Izjave 66-letnega politika so v že tako napetem ozračju sprožile oster odziv nasprotne strani in plaz medsebojnih obtožb. Prva ministrica v odhodu je z izjavo, da bo »DUP vedno zagovarjala unionizem in tisto, kar je najboljše za Severno Irsko«, poskusila razširiti spor s Sinn Féin na vprašanje prihodnosti Severne Irske v Združenem kraljestvu. V DUP so po poročanju medijev zatrdili, da za McGuinnessovim odstopom stoji poskus spreminjanja obstoječih parlamentarnih struktur, ki ne odgovarjajo Sinn Féin. Novinarji in analitiki načeloma ne izključujejo te možnosti, a ključne razloge vidijo drugje – v upadanju volilne podpore republikancev v urbanih središčih in aferi, ki je preizkusila potrpežljivost severnoirske javnosti.

Težava za London

Največja stranka bo po pričakovanjih poskusila odvrniti pozornost od škandala tudi z vračanjem k starim, a še vedno aktualnim nesoglasjem, povezanim s severnoirskim mirovnim procesom. V časniku Belfast Telegraph in drugih otoških medijih so ugotavljali, da bo s takšnim pristopom najverjetneje prepričala svoje najzvestejše volivce. Toda širša javnost bo od nje zahtevala več. Manjše politične stranke, kot so ulsterski unionisti in severnoirsko zavezništvo (Alliance), so nakazale, da ne bodo dopustile, da se volitve spremenijo v glasovanje o starih, »oranžno-zelenih« nesoglasjih.

Razvoj dogodkov pozorno spremljajo tudi v Westminstru. Britanska vlada se zaveda, da volitve ne bodo nujno prinesle rešitve, lahko pa dodatno otežijo njeno delo. Če strankam ne bo uspelo sestaviti nove vlade, nihče ne more izključiti suspenza severnoirskega parlamenta in prenosa pristojnosti odločanja v London. Nazadnje se je to zgodilo leta 2002, Severna Irska pa je dobila novo vlado šele po ­petih letih.