Ohraniti Evropo, ki temelji na svoboščinah

Na povabilo direktorja direktorata za zvezno policijo na nemškem ministrstvu za notranje zadeve dr. Helmuta Teichmanna je Berlin obiskal prihodnji predsednik upravnega odbora Frontexa Marko Gašperlin. Slovenski predstavnik, zdaj namestnik predsednika Ralfa Göbla, se je o prihodnjem delu evropske mejne agencije pogovarjal tudi v berlinski kanclerski palači in zunanjem ministrstvu. To dokazuje pomembnost, ki jo nemška kanclerka Angela Merkel pripisuje učinkovitejšemu varovanju zunanjih meja EU, slovenska in nemška policija pa uspešno sodelujeta že zdaj.

»Mandat kontingentov nemške policije se konec meseca končuje, dogovorili smo se oziroma obljubili so, da bodo naslednji kontingent poslali še pred božičnimi prazniki,« je dopisnicama Dela in RTV Slovenija v Berlinu povedal Marko Gašperlin. »Druga zadeva pa je sodelovanje Slovenije v skupnem centru v Passauu, ki so ga ustanovile Avstrija, nemška zvezna policija in bavarska policija za ukvarjanje z begunsko problematiko in varnostnimi problemi. Slovenija bo povabljena, da v center napoti svojega predstavnika.«

Bližnje in daljne nemške sosede se bojijo, da bo Nemčija zaprla svoje meje in begunce začela pošiljati nazaj. Je še nevarnost, da se to zgodi?

Lahko ponovim besede nemških sogovornikov: verjetnost, da bi bila Nemčija prisiljena zapreti mejo in zavračati begunce, je trenutno manjša, kot je bila pred nekaj tedni, zaradi vseh ukrepov, ki jih sprejemajo: od dogovorov s Turčijo, sodelovanja v EU ter najnovejšega predloga komisije o povečanih pooblastilih agencije Frontex. Ukrepi več kot očitno že delujejo, in če bo šel razvoj v pravo smer, ne bo potrebe za sprejemanje tako drastičnih ukrepov.

Ali so tudi ograje na slovenski meji del teh ukrepov za zmanjšanje pritoka beguncev proti Zahodu?

Gotovo, če se spomnimo, da smo še pred dobrim mesecem govorili o osem, devet, deset tisoč prihodih na dan, zdaj pa se te številke vrtijo med tri in štiri tisoč. Vsi tudi prihajajo napovedano in organizirano na mejne prehode ter ne več na zeleno mejo. Tudi tehnične ovire ali ograje, ki jih postavlja Slovenija, so gotovo pripomogle k temu. Gre pa za celo vrsto ukrepov. Kot veste, je nekatere sprejela tudi Makedonija, migrante je začela vračati Grčija.

Kakšno vizijo bo po vašem mnenju imel novi Frontex? Bo varoval »veliki« Sshengen, če je zdaj že bolj ali manj jasno, da »malega« najbrž ne bo, če bo le mogoče nadaljevati sedanjo politiko?

Špekulacije o majhnem ali večjem schengnu nimajo nobene prave osnove, kot je bilo že velikokrat povedano. Vprašanje je, ali bomo ohranili schengensko območje, Evropo, ki temelji na svoboščinah, in ena od teh je tudi prost pretok ljudi čez notranje meje. Predlogi komisije, o katerih seveda odločajo države članice v svetu in v sodelovanju s parlamentom, so usmerjeni k zagotovitvi vsega potrebnega za ohranitev Evrope, kakršno poznamo danes. Če kakšna država iz katerih koli razlogov ne more ali ni pri volji ustrezno upravljati del zunanje meje, ki ji je zaupan, naj bi imele druge države pravico in dolžnost začasno nastopiti v imenu te države. To naj bi potekalo prek agencije Frontex.

Kaj pa bo z Zahodnim Balkanom, saj vemo, da schengenska meja poteka med Slovenijo in Hrvaško?

Spet se je pokazalo, da sive lise znotraj Evropske unije ne pomenijo nič dobrega, dejstvo, da nekatere države Zahodnega Balkana niso del Evropske unije, nam prej škodi kot koristi. Srednjeročno in dolgoročno si lahko samo želimo, da bi te države čim prej postale del EU in schengenskega območja, saj bo potem veliko lažje upravljati zunanje meje EU.

Bo Frontex v enem letu pripravljen za veliko nalogo zaščite zunanjih meja Evropske unije?

Gre šele za predlog evropske komisije, ki ga je treba sprejeti skladno z zakonodajnim postopkom, to pa pomeni razprave v delovnih skupinah sveta in parlamenta ter potem odločitve. Običajno takšni postopki trajajo vsaj eno leto, zato je o odločitvah še prenagljeno govoriti. Ko bo enkrat podana pravna podlaga, ni razloga, da agencija Frontex, ki že dela, ne bi bila sposobna izpolniti tudi novih nalog, seveda ob dodatnih kadrovskih potencialih, finančnem proračunu in večjem sodelovanju držav članic.

Je pripravljena tudi slovenska policija?

Mi že sodelujemo in predolgo bi trajalo, če bi navedel vse skupne operacije in aktivnosti. Ne nazadnje smo zdaj napotili dodatne ljudi v Grčijo, na temelju bilateralnega dogovora bomo šest policistov poslali pomagat v Makedonijo. Skratka, slovenska policija ima kvalificiran in usposobljen kader in se tudi ustrezno odziva, seveda v okviru svojih možnosti in upoštevaje, da so razmere zahtevne tudi na naših mejah.

Vem, da to ni vaš mandat, a vseeno: kaj bi še bilo potrebno poleg policijskih ukrepov, da se najhujša begunska kriza po drugi svetovni vojni umiri?

Migracije so vedno posledica »push« in »pull« dejavnikov. Na eni strani imamo vojne razmere, lakoto in revščino, ki ljudi silijo na pot, na drugi pa tiste, ki vlečejo. Evropa je očitno zanimiva tudi zaradi nekaterih političnih izjav. Migracije so vedno bile in tudi bodo, gre le za nadzor nad njimi in vprašanje, koliko migrantov Evropska unija lahko sprejme, ne da bi to ogrozilo njene temelje. Preprosto je razmišljanje, da v Evropo lahko pridejo vsi, ki hočejo boljše življenje – že zaradi populacije v revnih afriških državah in drugod. Če bi sprejeli to logiko, si vsakdo lahko predstavlja posledice za Evropo.

Se vam zdi, da je krepitev Frontexa pravi odgovor na te migracije?

Kot je veliko razlogov zanje, so tudi odgovori različni. Frontex je gotovo eden od ukrepov, ki se dokazuje že zdaj in se bo gotovo tudi z okrepljenim mandatom.

Kje pa še vidite prostor za izboljšave?

Najprej bo treba videti, v kakšno smer bo šla politična razprava o spremembi mandata, vsekakor pa bo potrebno večje angažiranje držav članic. Frontex nima svojih ljudi, policiste dajejo na razpolago države članice, zato je njihovo angažiranje nujno. Večji so problemi, večje so potrebe, torej bodo morale dati države članice na razpolago več policistov, mogoče pa bo treba okrepiti tudi analize, ugotavljanje dejanskih potreb in usmerjanja kadrov tja, kjer je najbolj potrebno.

Se že kažejo tudi problemi s sodelovanjem posameznih držav?

O konkretnem sodelovanju med državami članicami in njihovem prispevku k posameznim aktivnostih se po pravilu dogovarjamo na letni ravni na tako imenovanih bilateralnih pogovorih, ko posamezne članice obljubijo svoj prispevek glede na potrebe, ki se kažejo. Države bolj ali manj upoštevajo obljubljene resurse in opremo, ki jih dajejo Frontexu na uporabo. Problem nastane, ko se pojavijo povečane potrebe zaradi begunske krize. Frontex je tako iskal dodatnih sedemsto policistov prav v času, ko so se povečale potrebe posameznih držav. Ne nazadnje tudi Slovenija dobiva prošnje in pozive, naj povečamo svoje aktivnosti na zunanjih mejah, sočasno pa se nam povečujejo potrebe doma. Treba je iskati ravnotežje med nacionalnimi in evropskimi prioritetami.

Če bo okrepljen nadzor na zunanjih mejah EU, ograje med članicami torej ne bodo potrebne?

Premier Cerar je že nekajkrat povedal, da gre nedvomno za začasen ukrep in vsi močno upamo, da bo ta začasnost čim krajša, ko se bodo migracijski tokovi zmanjšali in se bo zmanjšala tudi nevarnost za eskalacijo problemov. Dokler obstaja nevarnost, da se bodo migranti razbežali po vsej meji, obstajajo tudi razlogi za takšne ukrepe. Upajmo pa, da jih kmalu ne bo več.

Barbara Kramžar, dopisnica