Tiskane izdaje
Zmaga Antonia Tajanija v tekmi za kandidaturo Evropske ljudske stranke (EPP) je bila v torkovem večernem merjenju moči skorajda triumf, saj je s tremi tekmeci - tudi Slovencem Lojzetom Peterletom - pometel tako učinkovito, da so vsi odstopili že pred drugim krogom volitev. Pa ni v prvem zbral niti polovice glasov vseh poslancev evropske desne sredine.
Je pa kot podpredsednik parlamenta očitno učinkovito vodil kampanjo že prej. Viri v EPP so jasni - trije protikandidati so se v tekmo podali precej brezglavo in v zadnjem trenutku, Tajani pa se je že mesece zelo premišljeno udeleževal dogodkov in mreženj, pomembnih za pridobivanje podpore.
Sposoben, a tudi sporen
Tudi sicer Tajaniju sposobnosti in iznajdljivosti ne odreka nihče. Nenazadnje je bil dvakrat evropski komisar - enkrat za transport, enkrat za industrijo in podjetništvo. Obakrat v komisiji Joseja Manuela Barrosa, človeka, ki so mu analitiki bruseljskega dogajanja že v času vodenja komisije pripisovali lobistične oznake. In to bi, kot kaže, lahko omajalo tudi Tajanijevo kandidaturo.
Očitno pod vplivom lobijev je namreč njegov industrijski resor zavlačeval z ukrepi, ki bi preprečili globalno afero Dieselgate. Ravnanje njegovega urada je bilo očitno tako zelo sporno, da sta se že v času opravljanja funkcij sprla s komisarskim kolegom za okolje Janezom Potočnikom. Kot vse kaže je namreč Evropska komisija pravočasno vedela za napačna merjenja avtomobilskih izpustov, a ni storila nič, da bi to preprečila.
Berlusconijev populist
Tajani sicer velja za »vojščaka« nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija. In tudi to mu pri naskoku mesta predsednika Evropskega parlamenta ne bo v pomoč. Ni jih namreč malo, ki bodo 17. januarja izbirali svojega šefa in menijo, da je EPP z izbiro populista porušila vsa prizadevanja največjih, proevropskih političnih skupin, da skupaj udarijo proti vse močnejšim skrajnim, populističnim silam.
Tajani sicer dvomljivcem odgovarja zmerno: »Delal bom v smeri povezovanja in sodelovanja, bo pa k temu moral prispevati vsak poslanec posebej.« Sam je sicer vsem dvomom navkljub prepričan, da bo januarja dobil dovolj podpore.
Preveč EPP-jevcev. In Italijanov
A Tajani bi bil že tretji Italijan na visoki evropski funkciji. Po Mariu Draghiju na čelu Evropske centralne banke in Federici Mogherini kot visoki predstavnici EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Poleg tega je kandidat za prvega evroposlanca tudi socialist Gianni Pittella, prav tako Italijan. Tudi ta je odločen, da bo čez mesec zmagal. In je prepričan, da funkcija pripada njegovi skupini, saj se s »parlamentarnega prestola« umika njihov človek - Martin Schulz.
A vse bolj je tudi jasno, da bodo o predsedniku parlamenta odločili voditelji držav članic. Deloma morda že danes, na evropskem vrhu v Bruslju. Če se bo namreč - tudi v skladu z dogovorom med največjima političnima skupinama, ljudsko stranko in socialisti - umaknil predsednik Sveta EU Donald Tusk, bo kadrovska enačba drugačna kot je trenutno, ko kaže, da se Tusku ne mudi nikamor.
Še ena klasična slovenska zgodba
Tajani ima sicer, poleg dizelskega spora z našim nekdanjim komisarjem, še eno zanimivo slovensko izkušnjo. Ko je naša država uvedla avtocestne vinjete namesto cestnin je namreč prav Tajani grozil s sankcijami, če ne uvedemo tedenske vinjete, nato pa še, če je ne pocenimo. Slovenija je takrat popustila.
Se pa celo po Tajanijevem triumfu, ki sicer hitro lahko postane nova evrokratska razprtija, še enkrat potrjuje zdaj že pregovorna slovenska razdeljenost. Propadla kandidatura slovenskega evroposlanca Lojzeta Peterleta namreč kaže na izrazit prepad med SDS in NSi, ki na evropski ravni delujeta v isti stranki. Po tem, ko so evroposlanci iz vrst SDS že pred časom dali jasno vedeti, da Peterleta ne bodo podprli, so tik pred torkovim glasovanjem jasno povedali, da se bodo držali navodil SDS, včeraj pa je strankin prvokategornik Milan Zver Peterletovo kandidaturo ovrednotil kot naivno.
»Kandidati iz majhnih držav praviloma ne morejo dobiti tako pomembnih funkcij. Lojze Peterle je verjel, da je to mogoče in se je na nek način opekel,« je bil jasen Zver. Sam je sicer podprl Mairead McGuiness. Ki ne prihaja iz velike članice, ampak z Irske.
