Oranje ledine z Veliko Britanijo

Bruselj – Od referenduma na Otoku je moralo miniti več kot devet mesecev, preden se bo lahko uradno začel brexit – postopek ločitve Združenega kraljestva od EU.

Pošta iz Londona je prišla danes. Pismo premierke Therese May z obvestilom, da sprožajo 50. člen lizbonske pogodbe, je predsedniku evropskega sveta Donaldu Tusku izročil britanski veleposlanik v EU Tim Barrow. V Uniji, v preostalih 27 članicah in institucijah, že nekaj časa sporočajo, da so povsem pripravljeni na pogajalski proces. Svojo pogajalsko strategijo, načela in cilje bodo voditelji obravnavali na posebnem vrhu točno čez mesec dni. Tusk je že prejšnji teden napovedoval, da bo svoj osnutek smernic za EU predstavil v 48 urah po sprožitvi 50. člena.

Unija bo z brexitom orala ledino. Takšnega postopka v zgodovini še ni bilo. Od notifikacije mora biti postopek izstopa izveden v dveh letih. Rok je lahko podaljšan. Zaželeno je, da bi bil brexit izveden v rednem roku, do marca 2019, pred evropskimi volitvami. Pogajanja bodo krajša, saj članice potrebujejo še več mesecev za ratifikacijo. Ločitveni člen še predvideva, da bi postopku ločevanja morali upoštevati okvir prihodnjih odnosov z Unijo.

Velikih zalogajev bo veliko

Bruseljska stran pričakuje predvsem nekoliko več jasnosti o tem, kakšne odnose z Unijo si Velika Britanija želi po izstopu. Brexit in urejanje prihodnjih odnosov naj bi bili ločeni zadevi. Tudi glavni pogajalec EU, nekdanji francoski minister in evropski komisar Michel Barnier, je prejšnji teden poudaril, da prej ko se bomo strinjali o načelih urejenega izstopa, prej lahko pripravimo prihodnje odnose. Logika gre seveda tudi v nasprotno smer: če bodo negotovosti ostale in če se bodo težka vprašanja ostala za konec, bo prežala nevarnost polomije.

Velikih zalogajev ne primanjkuje. Med prvimi bo status več kot štirih milijonov Evropejcev – državljanov iz drugih članic, ki živijo na Otoku, in Britancev, ki so se preselili v drugih 27 članic. Posebno se po zapletlo glede financ. Po enem od bruseljskih izračunov bo Združeno kraljestvo ob izstopu imela za 60 milijard evrov obveznosti do EU. Orjaške finančne zaveze iz proračuna EU, različnih programov, pokojnin za britanske uradnike v Uniji … Pogajalec Barnier pravi, da mora vsaka stran izpolniti svoje zaveze. Britanska stran sicer opozarja na svoj delež v premoženju EU.

Glede proračunu EU je pričakovati težave. Velika Britanija je še vedno drugi največji neto plačnik: leta 2015 je v proračun EU vplačala 11,5 milijarde evrov več, kot je dobila iz njega. Po britanskem odhodu se bo proračun brez zvišanja prispevka drugih članic precej zmanjšal. Da bi proračun EU ostal bolj ali manj enak, bi morale članice, predvsem neto plačnice na čelu z Nemčijo, plačevati več.

O prihodnjih odnosih je Mayeva že pojasnila, da nočejo več biti del notranjega trga, saj, denimo, nočejo več sprejemati prostega pretoka ljudi. A po drugi strani je izražala pričakovanje, da bo ohranila bistvene elemente trga. Logika Mayeve je, da bolje, če ne bodo imeli nobenega sporazuma z EU, kot da bi imeli slab sporazum. V Londonu so tudi že namigovali, da bi v primeru nepripravljenosti EU27 na upoštevanje njihovih zahtev začeli delovati skoraj kot davčna oaza.

Ker bo moralo biti spremenjenih več kot 20.000 zakonov in drugih aktov, bo brexit velik administrativni zalogaj. V evropskem parlamentu napovedujejo, da bodo zagrenili življenje (britanskim) pogajalcem. »Brexit bo, žal, povzročil škodo, predvsem ljudje v Veliki Britaniji ga bodo občutili,« je ocenil vodja največje skupine, desnosredinske EPP, Manfred Weber. Britanska vlada da bo že tako pod pritiskom, saj EU v pogajanjih ne bo upoštevala interesov londonskega Cityja, ampak 440 milijonov državljanov.