Tiskane izdaje
Bruselj – Referendum o begunskih kvotah, ki si ga je zamislil madžarski premier Viktor Orbán, je po Evropi sicer dvigoval veliko prahu, a njegov razplet, takšen ali drugačen, ne bi mogel imeti opaznega vpliva na reševanje migracijske krize.
Ni bilo presenetljivo, da so v Bruslju referendum spremljali z veliko ravnodušnostjo in sklicevanjem na argument o nevpletanju v notranje zadeve ene od članic. Tudi z razpletom so se uradno zgolj seznanili. »Spoštujemo demokratično voljo madžarskih volivcev: tistih, ki so volili, in tistih, ki niso,« je sporočil glasnik evropske komisije. Vlada v Budimpešti da mora odločiti, kaj bo naredila z rezultati. Vsaj v podtonu je bilo mogoče čutiti zadovoljstvo, da Orbán ni dosegel svojega cilja in da ima njegova retorika omejen doseg.
Predvsem iz levosredinskih strank v evropskem parlamentu so prišla ognjevita sporočila o velikem neuspehu madžarskega premiera. »Celotna Evropa je zmagala. Populizem in ksenofobija sta izgubila ... Upajmo, da se zid sovraštva, laži in bodečih žic, ki ga je Orbán postavil, začenja podirati,« je sporočil vodja skupine socialistov Gianni Pittella. Tudi iz Orbánovega tabora, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), so se slišala opozorila, da solidarnost v EU ni enosmerna cesta. Madžarska je zgolj lani iz proračuna EU dobila za 4,6 milijarde evrov več, kot je vplačala vanj.
Solidarnost ne sme biti vsiljena vrednota
Glavni Orbánov cilj je spodkopati sistem solidarnostnih kvot za premeščanje prosilcev za azil iz najbolj obremenjenih članic na čelu z Grčijo in Italijo, ki je ena od osrednjih idej evropske komisije v bitki s krizo. Sam sistem, ki je bil uveden z dvema odločitvama na ravni članic Unije pred letom dni, že tako ne deluje. Po podatkih evropske komisije, objavljenih prejšnji teden, je bilo iz Italije in Grčije do zdaj premeščenih 5651 oseb. To je v primerjavi s ciljem, 160.000 ljudmi v dveh letih, skoraj zanemarljivo. A v evropski komisiji so zadovoljni, ker se število premeščenih na mesec povečuje.
Razlogov za počasnost je več. Ne samo v višegrajski četverici, ampak tudi v številnih drugih članicah je pripravljenost na sprejem prosilcev za azil iz Italije in Grčije, majhna. V Grčiji, kjer je po napovedih vlade v Atenah 7000 prosilcev, pripravljenih za takojšnjo premestitev v druge članice, niso najučinkovitejši pri izvajanju administrativnih postopkov. Poleg tega si prosilci želijo le v peščico članic na čelu z Avstrijo, Nemčijo in Švedsko, v katerih je pripravljenost za sprejetje ljudi po lanskem množičnem prihodu beguncev in migrantov splahnela.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je sredi septembra v govoru o stanju Unije opozoril, da solidarnost ne bi smela biti prisiljena, ampak bi morala biti prostovoljna in priti iz srca. Kljub temu ima evropska komisija glede sistema kvot še vedno na razpolago orožje. Sproži namreč lahko postopke proti državam, ki da z neizpolnjevanjem sprejetih odločitev o kvotah kot dela pravnega reda EU kršijo skupno zakonodajo. Madžarska je tej odločitvi nasprotovala in Orbán se sklicuje na sklepe evropskega sveta (vrha EU) o prostovoljnosti pri sprejemu beguncev.
Evropska komisija za trajni sistem premeščanja
Da vztrajanje pri takem sistemu ni več najbolj smotrno, ne mislijo le v višegrajski četverici. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je konec tedna v nemškem Weltu razglasil, da so cilji delitve prosilcev za azil nerealistični, zato bi se morali od poskusov uresničitve posloviti. Begunskega vprašanja da ni mogoče rešiti s kvotami, bolj bi se morali osredotočiti na učinkovito varovanje zunanje meje. Evropa bi prosilce za azil po mnenju Kurza sprejemala neposredno s kriznih žarišč. Za ilegalne migracije proti severu EU, denimo po balkanski poti ali čez Italijo, bi morali zapreti vrata.
Ne glede na nedelovanje sistema kvot in siceršnje večje nezadovoljstvo z njim evropska komisija še vztraja pri predlogu trajnega sistema premeščanja prosilcev za azil. Tako bi v temeljiti reformi dublinskega sistema naredile premik od pravila, po katerem je za obravnavo prosilca pristojna država njegovega prvega vstopa v EU. Predlagani sistem naj bi omogočil samodejno sprožitev premeščanja v druge države takoj, ko bi bila ena od članica preobremenjena. Članice, ki ne bodo hotele sodelovati v shemi, bi morale za vsakega zavrnjenega begunca plačati 250.000 evrov državi, v katero bo premeščen.
