Tiskane izdaje
Berlin – Kanclerka Angela Merkel je osebnost leta revije Time, ker kot nekdanja državljanka klavstrofobične Nemške demokratične republike ne mara zidov. »Pooseblja evropske ideale odprtosti in solidarnosti,« zaradi njenega odprtja meja za begunce z Bližnjega vzhoda verjamejo pri ameriški reviji. V Nemčiji pa se spet krepijo zahteve po spremembi begunske politike.
Ta teden so na Bavarskem registrirali milijontega begunca, je v Münchnu sporočila bavarska ministrica za socialo Emilia Müller. Samo novembra je prišlo v državo 200.000 ljudi in pri sestrski stranki krščanskodemokratske CDU Angele Merkel so spet živčni: pri CSU že dlje časa zahtevajo zgornje meje za begunce.
Pogosto dobro obveščen časopis Bild poroča, da tudi nemška vlada pripravlja krizni načrt za morebitno nadaljevanje begunskega vala. Kanclerka in njen socialdemokratski podkancler Sigmar Gabriel naj bi se strinjala, da lahko država na leto sprejme 400.000 ljudi, več pa ne, a ta številka ni nikjer zapisana, saj v kanclerski palači za javnost še naprej zavračajo strogo določene zgornje meje za begunce. Po pisanju Bilda naj bi se pripravljali na zaprtje meja in vračanje beguncev, ki prihajajo iz varnih držav tretjega sveta.
Prizadevanja
Naj so pri ameriški reviji Time še tako navdušeni nad njo, drugi opozarjajo na več kot 200 napadov na begunska zatočišča v letošnjem letu, med njimi 93 požigov, obsojene povzročitelje pa lahko preštejejo na prste ene roke. Celo pri nemškem muslimanskem centralnem svetu verjamejo, da je beguncev preveč. »Zaradi vrednot naše ustave in naše zgodovinske odgovornosti moralno ne more biti zgornje meje sprejemanja beguncev, tehnično pa že. Ta zgornja meja bo v Nemčiji kmalu dosežena,« je opozoril predsednik centralnega sveta Aiman Mazyek. Ko so v začetku leta skrajni nacionalisti vzhodnonemške Pegide napadali islamske priseljence, je skupaj s kanclerko, predsednikom države Joachimom Gauckom in drugimi pred Brandenburškimi vrati demonstriral solidarnost, zdaj se zmernejši nemški muslimani turškega rodu bojijo bolj agresivne arabske različice.
Številni opazovalci so prepričani, da v Evropo prihajajo ljudje, ki zavračajo islamske skrajneže in si želijo evropskega načina življenja, zaradi milijona beguncev pa pritiskajo na kanclerko tudi številni evropski partnerji. Po terorističnih napadih na Pariz, zaradi katerih gre zdaj tudi Nemčija v vojno proti Islamski državi, je krščanskodemokratska kanclerka ocenila, da je Evropa dolžna poiskati teroriste tudi zaradi »nedolžnih beguncev, ki bežijo pred vojno in terorjem«.
Medtem ko Madžari obtožujejo Nemčijo »moralnega imperializma«, kanclerko čaka še ena največja kriza njenega desetletnega vladanja, a tokrat morda upravičeno največja. Tako med svetovno finančno kot evropsko dolžniško krizo se je lahko postavljala z nemško gospodarsko močjo, zdaj pa še išče pravi vzvod, s katerim bi prepričala druge države EU o pravičnejši razdelitvi beguncev. Nihče si tudi ne upa napovedati, kaj bodo še prinesla zaostrovanja na Bližnjem vzhodu, ki je kljub zavezniškemu bombardiranju Sirije na robu še večjih eksplozij. Turška sestrelitev ruskega vojaškega letala je razkrila velike nevarnosti tudi za druge članice vojaške zveze Nato in spora še ni konec, interesi pa se še naprej gibljejo v različne smeri.
Dogovor s Turčijo
Ena od temeljnih postavk kanclerkine evropske begunske strategije je dogovor s Turčijo, da obdrži doma več beguncev, in zaostritve med Moskvo in Ankaro bodo morda vsaj na kratek rok pomagale, če bo predsednik Recep Tayyip Erdoğan presodil, da nujno potrebuje nemško in evropsko zaslombo. A Turčija že zdaj daje zatočišče milijonom ljudi, od katerih si mnogi želijo naprej v Evropo. Medtem ko zdaj tudi Avstrija na meji s Slovenijo gradi svojo žično ograjo, se čas za uresničitev kanclerkine evropske begunske politike izteka.
Avstrijska ograja je sicer predmet posmeha domače javnosti, saj naj bi bila v njej zaradi nasprotovanja enega od lastnikov zemlje ob meji osemmetrska luknja, a to ne spremeni dejstva, da je Evropa oblegana zaradi kriz in vojn v soseščini. In da te še ne kažejo znamenj konca.
