Tiskane izdaje
Papež Frančišek je odpustil enega izmed najpomembnejših funkcionarjev svoje vlade, prefekta kongregacije za doktrino vere kardinala Gerharda Ludwiga Müllerja. Bilo je nenadoma, dan pred koncem njegovega prvega mandata in dan pred včerajšnjim, ko bi se moral začeti njegov pričakovani drugi mandat. Prefekti končajo mandat, ko dopolnijo 75 let, Müllerju do takrat manjka dobrih pet let.
Pretekli teden je v Vatikanu divjal pravi vihar. Razglasili so nove kardinale, med njimi nobenega Italijana in samo enega Evropejca. Pobegnil je glavni revizor božjih financ Libero Milone, menda zato, ker je Frančišek zavrnil njegovo zahtevo po višji plači. Iz duhovniškega stanu je papež vrgel razvpitega duhovnika Maura Inzolija iz vrst gibanja Comunione e Liberazione, znanega pod vzdevkom don Mercedes, ki so ga italijanske civilne oblasti zaradi pedofilskih zločinov obsodile na pet let zapora.
Avstralskim oblastem je dan pozneje izročil svojega glavnega finančnika, kardinala Georgea Pella, ki mu bodo prav tako sodili zaradi pedofilije. Naposled se je znebil še kardinala Müllerja, ki je ob Pellu in državnem tajniku Pietru Parolinu doslej sodil v najvišji vrh cerkvene države. Tri funkcije v papeževi vladi veljajo več od drugih, zdaj od treh mogočnikov že manjkata dva. Komentarji izza obzidja dajejo slutiti, da kardinala Pella ne bo več nazaj na ministrsko mesto vodje papeških financ, čeprav ga je papež načelno podprl, ko mu je dovolil oditi v Avstralijo in hkrati zamrznil njegovo funkcijo v Rimu.
Spomnimo se, že lani je Frančišek nagnal šefa vatikanskega pravosodja, ameriškega kardinala Raymonda Lea Burka, in ga za kazen postavil na mesto šefa malteškega reda. Najtrša linija med papeževimi nasprotniki v kuriji je v enem letu izgubila tri najmočnejše kadre.
Čuvaj prave vere
Nemški kardinal Gerhard Ludwig Müller je prišel za čuvaja prave vere po volji prejšnjega papeža Josepha Ratzingerja. Čuvaj prave vere za obzidjem po domače pravijo prefektu kongregacije za doktrino vere. Tako je prejšnji sveti oficij oziroma še prejšnjo sveto inkvizicijo poimenoval Janez Pavel II.
Müller je bil po mnenju poznavalcev pravo nasprotje papeža Frančiška, tudi pokoriti se ni hotel vsem njegovim smernicam, predvsem pa mu ni bilo do tega, da bi se loteval reform v ritmu argentinskega papeža. Bergoglio ga je v soboto poklical na pogovor ob koncu mandata in mu sporočil, naj nanj ne računa več. Ponudil mu je drugo, menda drugorazredno funkcijo, kar je Müller zavrnil. Odhaja menda domov v Nemčijo, na Bavarsko, kjer ga vsaj za zdaj ne čaka novo delo.
Müller je bil med podpisniki pisma trinajstih kardinalov, ki se niso strinjali s papežem o politiki do družine, pozneje pa se ni pridružil štirim upornim kardinalom, ki so papežu znova napisali protestno pismo. Ob zadnjih spopadih med najbolj konservativno strujo in papežem je poskusil igrati vlogo nekakšnega posrednika. Najbolj mu je Frančišek zameril, pravijo, ker se ni dovolj odločno lotil boja proti pedofiliji v duhovniških vrstah, kar je Cerkvi naredilo največ moralne in gmotne škode.
Kardinal George Pell. Foto: Reuters/Remo Casilli
Na kardinala Müllerja je pokazala s prstom Marie Collins, Irka, žrtev pedofilov, ki je na papeževo osebno vabilo sodelovala v papeški komisiji za boj proti pedofiliji, potem pa protestno odstopila. Kardinalu Müllerju je očitala, da je premehak do pedofilov in da ne ravna po papeževih navodilih, zato je njeno delo v komisiji odveč.
Zelo mogoče je, pravijo najbolje informirani vatikanisti, da je odločitev o odpustitvi nemškega kardinala dozorela, ko so poklicali pred sodnike kardinala Pella, pa papež morda ni bil seznanjen z vsemi podrobnostmi o obtožnici proti njemu. Dve leti je namreč veljalo, da je Pell obdolžen v preteklih letih zelo razširjenega dopuščanja pedofilije med duhovniki, ne pa pedofilskih zločinov, kakor se je pokazalo te dni.
Prihaja jezuit, Španec Luis Francisco Ladaria Ferrer
Na položaj prefekta kongregacije za verski nauk je Frančišek že imenoval Španca Luisa Francisca Ladario Ferrerja, ki je bil doslej sekretar kongregacije. Na to mesto ga je imenoval Joseph Ratzinger, ki je bil prefekt kar četrt stoletja, preden je napredoval na papeško funkcijo.
Ladaria Ferrer je prav tako kot Bergoglio jezuit, študiral je v Španiji in Nemčiji, potem pa dolgo deloval na jezuitski univerzi Gregoriana v Rimu. Med papežem in njegovim čuvajem čiste vere torej ne bo nesporazumov, so zagotovili poznavalci, saj so jezuiti pokorni papežem, posebno zdaj, ko je za papeža v Rimu prvič prišel jezuit.
Manj jasno je, kako se bo na zadnje pretrese v Vatikanu odzvala čedalje močnejša konservativna struja, ki Frančišku vse bolj jasno kaže, da ga ne mara. V rimski kuriji in na terenu, v cerkvah, ki jim radi pravijo nacionalne, čeravno so samo izpostave rimske centrale, je Müller veljal za zagovornika »prave vere«, branik pred Bergoglievim domnevnim »prekucništvom«.
