Parlament za dogovor, Cipras okrepil pozicijo

Grški parlament je v še eni dolgi noči s srede na četrtek potrdil tudi drugi del tretjega paketa (»memoranduma«) varčevalnih ukrepov. O tretjem, zadnjem in najbolj občutljivem delu, ki obsega tudi pokojninsko reformo, bodo grški poslanci glasovali avgusta, ko so Atene tradicionalno skoraj prazne.

Kljub temu, da so številni (ne le) grški analitiki napovedovali, da se bo pred glasovanjem o drugem paketu varčevalnih ukrepov in reform, ki so bile predvsem povezane s sodstvom in bančnim sistemom, razkol znotraj vladajoče Sirize poglobil, se to ni zgodilo.

Predsedniku vlade Aleksisu Ciprasu je po zamenjavah v vladnem kabinetu v zadnjih dneh očitno uspelo kolikor toliko umiriti vrenja in trenja v lastni stranki, katere najbolj levičarski del se je – tudi v imenu referendumskega rezultata – ostro zoperstavil dogovoru s trojko posojilodajalcev (evropska komisija, Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad), ki je Grčijo v izteku sodnikovega podaljška »ohranil« v evrskem območju, a jo obsodil na nov val uničujočega varčevanja.

Proti 31 poslancev vladajoče Sirize

Po dolgih urah ostre razprave je tristočlanski helenski parlament danes ob štirih zjutraj z 230 glasovi za, 63 proti in šestimi vzdržanimi z absolutno večino in še bolj odločno kot prejšnji petek potrdil dogovor s posojilodajalci, ki ga je del grške javnosti in tudi vladajoče stranke hkrati označil za izdajo in predajo. Proti tretjemu varčevalnemu memorandumu je tokrat glasovalo 31 poslancev Sirize, kar je manj kot pred slabim tednom. Eden izmed tistih, ki so tokratni paket varčevalnih ukrepov podprli, je bil – za nepoznavalce razmer znotraj Sirize – nekdanji finančni minister Janis Varufakis, sicer najbolj glasen nasprotnik »uničujočega in ponižujočega dogovora s posojilodajalci«, ki je bil pred enajstimi dnevi v Bruslju po njegovih besedah sklenjen z izsiljevanjem in grožnjami. Varufakis je opozoril, da je Grčija v kritični situaciji, v kateri mora vlada ohraniti enotnost, ob tem pa dejal, da se je za del včeraj potrjenih ukrepov še pred dogovorom z Brusljem zavzemal tudi sam. Dejstvo je, da tokratni paket ukrepov ni bil tako socialno in politično občutljiv in »težak« kot prvi, saj je bila večina potrjenih ukrepov strukturne narave. Med drugim gre za ukrepe, ki naj bi pospešili delovanje sodišč, sprejeta pa je bila tudi evropska direktiva, ki je namenjena večji zaščiti bank in zavarovanju varčevalnih depozitov v vrednosti, nižji od 100.000 evrov, sprejeta pa so bila tudi pravila, ki narekujejo, da v primeru propada bank stroške plačujejo delničarji in upniki, ne pa davkoplačevalci, kar je v celoti v skladu s Sirizino politiko.

»Upornikom« v svoji stranki je premier Cipras včeraj sicer očital, da se s svojim nasprotovanjem dogovoru skrivajo za varnostjo njegovega dogovora s posojilodajalci. »Do danes sem videl odzive, slišal zgodovinske izjave, nisem pa slišal nobenih alternativnih predlogov,« je svojim »notranjim« oporečnikom navrgel Cipras, ki je bil zadnjih nekaj let glavna tarča napada večine korporativnih in z vodilnimi oligarhi lastniško povezanih grških medijev, zdaj pa se njihov odnos do mladega predsednika vlade vse bolj »topi«.

Prihaja ključno obdobje za Ciprasa

Očitno je, da je Ciprasu uspelo strniti vrste, a ključno obdobje zanj, za njegovo stranko, ki kmalu utegne razpasti na dva dela, in za njegovo vlado, v kateri so tudi Neodvisni Grki (ANEL), ki so glasovali proti dogovoru, šele prihaja, saj se bo pritisk iz Bruslja in Berlina, ki bosta grškim oblastem agresivno gledala pod prste in nadzirala vsako njihovo potezo, le še stopnjeval. Stopnjeval se bo tudi pritisk že ničkolikokrat ponižanih, razočaranih in prevaranih ljudi, katerih jasen in glasen Oxi (ne) dogovoru s trojko posojilodajalcev slabe tri tedne po referendumu dejansko deluje le še kot spomin na kolektivno in sila kratkotrajno halucinacijo.