Tiskane izdaje
Kijev, Bruselj - Poslanci dveh parlamentarnih dvoran, ki sta med seboj oddaljeni več sto kilometrov, so danes ravnali usklajeno - z veliko večino so tako eni kot drugi ratificirali pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino.
Po besedah ukrajinskega predsednika Petra Porošenka je ratifikacija sporazuma prvi korak k polnopravnemu članstvu v Evropski uniji. »Povejte mi, kdo bi si drznil pred Ukrajino zapreti vrata, ki vodijo v Evropo? Kdo bi lahko nasprotoval našemu bodočemu članstvu v EU, h kateremu smo danes naredili prvi, a odločen korak,« je povedal.
Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je današnje glasovanje v Strasbourgu označil za »zgodovinski trenutek«. Kot je dejal, so poslanci danes glasovali za »sanje ljudi, ki so se borili za demokracijo. Sporazum je podprlo 535 evropskih poslancev, proti jih je glasovali 127. Med njimi je tudi britanski evroskeptik Nigel Farage, ki je parlament opozoril: »Če ruskega medveda drezaš s palico, ne bodi presenečen, ko se bo odzval«. Hkrati pa dodal, da je ruski predsednik Vladimir Putin na strani Zahoda, ko gre za boj proti islamističnim skrajnežem.
Pridružitveni sporazum, od katerega je novembra lani odstopil odstavljeni predsednik Viktor Janukovič in s tem zanetil proteste, ki so posledično vodili v krvavo krizo na vzhodu države, med drugim predvideva tesnejše politično in gospodarsko sodelovanje med Brusljem in Kijevom. A bo kljub današnji ratifikaciji zaradi nasprotovanja Rusije del sporazuma, ki se nanaša na vzpostavitev prostotrgovinskega območja, začel veljati šele leta 2016.
Po poročanju STA so bili številni poslanci nad zamikom presenečeni. Primerjali so ga s preložitvijo medenih tednov po poroki ter označili kot popuščanje ruskemu izsiljevanju in kot napako.
V današnji razpravi je sodelovala tudi evropska poslanka Tanja Fajon. Kot je dejala, se bodo današnjega dne še dolgo spominjali tako v EU kot Ukrajini, saj je to dokaz, da EU ni vseeno za tisoče nedolžnih žrtev. »Dogovor ne prinaša zgolj številnih pomembnih reform za ekonomsko okrevanje ter rast, industrijo in socialo, pač pa predvideva tudi okrepljeno sodelovanje na področju zunanje, varnostne in energetske politike ter trgovine, zaradi česar bi lahko Rusija svoje rožljanje stopnjevala.«
Več avtonomije in amnestija
Ukrajinski parlament je sicer danes potrdil tudi zakon, ki separatistom na vzhodu države poklanja več avtonomije. Porošenko je povedal, da se z zakonom, ki je del mirovnega načrta, sklenjenega 5. septembra, tlakuje pot k večji decentralizaciji države, hkrati pa bo omogočil »suverenost, ozemeljsko celovitost in neodvisnost« Ukrajine.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zakon regijama Lugansk in Doneck zagotavlja »posebni status« in s tem več avtonomije za obdobje treh let. V začetku decembra bodo tam potekale tudi lokalne volitve. V državnih uradih bo dovoljena uporaba ruskega jezika, regionalni sveti bodo smeli imenovati sodnike in tožilce in krepiti odnose s sosednjo Rusijo. Zakon med drugim obljublja tudi pomoč pri obnovi poškodovane infrastrukture, hkrati pa zagotavlja socialno in gospodarsko pomoč območjem, najbolj prizadetim v nasilju zadnjih mesecev.
Na sprejetje zakonodaje se je že odzval eden od vodji proruskih separatistov v doneškem bazenu Andrej Purgin, ki je povedal, da uporniški Donbas ni več del Ukrajine in kot tak nima več nič opraviti s Kijevom. »Ukrajine lahko svobodno sprejema kakršenkoli zakon. A ne načrtujemo nikakršnega federalizma z Ukrajino,« je povedal za AFP.
Ukrajinski poslanci so sicer danes podprli še zakonodajo, ki tako pripadnikom uporniških kot vladnih sil zagotavlja amnestijo. Iz njega so izvzeti tisti, ki so zagrešili najhujše zločine - umore, posilstva in teroristična dejanja. Prav tako ne velja za morebitne odgovore za strmoglavljenje malezijskega letala.
