Tiskane izdaje
V podporo pravni državi se je v ponedeljek pred posebnim javnim tožilstvom zbralo vsaj 15.000 ljudi, po navedbah makedonskih medijev jih je bilo več desettisoč, natančno pa bi jih lahko prešteli le droni, ki so krožili po nebu. Privrženci pisane revolucije so vzklikali »Ne boste ubežali zaporu« in skandirali »Lopovi« ter »Ni pravice ni miru«. Množica vseh generacij in prepričanj je nezadovoljna z razmerami, nevladne organizacije pa so jo pripeljale na ulice s pozivi prek družbenih omrežij in letaki, s katerimi so njihovi aktivisti okrasili jeklene konjičke po makedonski prestolnici.
Čeprav poskuša oblast ustrahovati protestnike tudi z aretacijami, je ljudi vse manj strah. V noči pred ponedeljkovimi protesti je policija privedla enega izmed organizatorjev Pavleta Bogoevskega, vendar ga je izpustila na prostost, tudi po zaslugi množice, ki se je sredi noči zbrala pred policijsko postajo v njegovo podporo. Na protestu ni bilo strankarskih obeležij, protestniki pa so poleg transparentov z zahtevami po odstopih nosili samo stare državne zastave iz obdobja socializma in novodobne z vzhajajočim rumenim soncem. Demonstracij se je udeležil tudi prvak opozicijskih socialdemokratov (SDSM) Zoran Zaev, ki je medijem sporočil, da so nekdanjemu premieru Nikoli Gruevskemu šteti dnevi.
Civilna družba kot del rešitve
Pisani revolucionarji so dali ustavnemu sodišču rok do 18. junija, v katerem naj bi odločilo o ustavnosti oziroma protiustavnosti oblikovanja posebnega javnega sodišča. Ker ustavno sodišče ni ustreglo njihovemu ultimatu, da bi razsodilo o pobudi, ki je prispela na njegov naslov iz vrst vladajoče stranke VMRO-DPMNE, so se zgrnili na ulice. V tem kontekstu so zahtevali tudi ustanovitev posebnega oddelka kazenskega sodišča, ki bo obravnavalo kazenske zadeve in jih obdelalo na novo oblikovano posebno javno tožilstvo.
Protestniki so še zahtevali sestavo začasne vlade, ki bi pripravila poštene in svobodne volitve, ter vključitev civilne družbe v prihodnja pogajanja o reševanju globoke politične krize, ki hromi državo. Sporočili so, da ne bodo dovolili še enih kriminalnih volitev, ker je pravica v njihovih rokah. Ponovili so tudi zahtevo, naj makedonski predsednik Gjorge Ivanov nepreklicno odstopi. Zaradi njega se je 12. aprila pisana revolucija tudi začela, ker je njegova odločitev, da bo pomilostil državne in strankarske funkcionarje, ki so bili vpleteni v prisluškovalno afero, sodu zbila dno.
Po protestu podpore posebnemu javnemu tožilstvu je množica krenila proti poslopju vlade, kjer ji je nekaj voditeljev demonstracij položilo na dušo, da je Makedonija mrtva in da je njihova naloga, da postavijo temelje za novo demokratično in svobodno državo, ki so jim jo ukradli koruptivni politiki. Množica se je strinjala z njimi z vzkliki »Svoboda«. Žalni sprevod je nato nadaljeval pot proti skupščinskemu poslopju, spotoma pa so obarvali poslopje ministrstva za pravosodje.
V zraku spopad
Čeprav v tem incidentu ni bil nihče resno ranjen, je vprašanje časa, kdaj bo malodušje množice, ker nič ne spremeni, preraslo v jezo. Policija za zdaj le stoično spremlja proteste in potrpežljivo čaka, da se protestniki naveličajo in se odpravijo domov. Po družabnih omrežjih je po protestu zakrožil tudi posnetek policista, ki demonstratu povija roko v bližini spomenika Prometeju.
Nekaj ur pred protesti so župani, člani in privrženci VMRO-DPMNE ter člani mestnega gibanja za obrambo Makedonije blokirali ulico pred kazenskim sodiščem v Skopju, ker je proti županu Bitole zaradi obtožbe posebnega tožilstva, da je sklepal škodljive pogodbe in poneveril 360.000 evrov, odredilo hišni pripor. Skrb vzbujajoča je izjava prvaka VMRO-DPMNE Gruevskega na nedeljskem praznovanju 26. obletnice stranke, da ne ve, kako dolgo bo lahko ohranil nadzor nad njihovimi privrženci, ki bi se lahko spopadli s pisanimi revolucionarji.
