Plaz kompromisov, a usmeritev ostaja enaka

Britanska premierka Theresa May je predstavila prioritete njene vlade pri pogajanjih o prihodnjih odnosih z Evropsko unijo. Po pričakovanjih se ni oddaljila od ključnih zavez, ki jih je ob prevzemu oblasti dala volivcem.

V premierkinem tretjem pomemben govoru na temo brexita ni bilo pričakovati kakršnih koli drastičnih odstopanj od smeri, ki jo je v začetku prejšnjega leta začrtala v Lancaster Houseu, jeseni pa še v Firencah: brexit še vedno pomeni brexit, torej umik države iz vsega, kar spominja na evropsko integracijo. Toda za razliko od prejšnjih dveh je ta vseboval več podrobnosti in kar nekaj kompromisov.

Med njimi se je premierka zavzela za nadaljnje članstvo Združenega kraljestva v nekaterih ključnih agencijah EU, kot sta agencija za letalstvo EASA in evropska medicinska agencija EMA, kar pomeni tudi plačevanje prispevkov za članstvo. Britanija hoče še naprej ostati vključena v evropske znanstvene, izobraževalne in kulturne programe. Tudi za to je pripravljena plačati. Potrdila je, da se britanska vlada v pogajanjih ne bo zavzemala za ohranitev tako imenovanega režima potnega lista (passporting) na področju finančnih storitev, ki finančnih podjetjem olajšuje opravljanje dejavnosti v drugih državah članicah. Hkrati je potrdila, da bo Združeno kraljestvo ne bo sodelovalo niti v skupni kmetijski niti v skupni ribolovni politiki, a zagotovila, da bo na obeh področjih sledilo visokim standardom.

Carinska unija ne pride v poštev

Britanska ministrska predsednica je prvič priznala, da bo dostop britanskega gospodarstva do enotnega trga po brexitu manjši, kot je bil do sedaj, in da bo evropska zakonodaja še vedno vplivala na državo, čeprav ta ne bo več pod jurisdikcijo Sodišča EU v Luksemburgu (ECJ). Za razreševanje morebitnih sporov se London zavzema za vzpostavitev neodvisnega arbitražnega mehanizma.

Končni dogovor z EU mora po besedah Therese May v celoti upoštevati izid referenduma iz leta 2016. Toda to ne pomeni, da ne more biti ambiciozen. Premierka se je danes v središču londonskega Cityja zavzela za sklenitev »najbolj obsežnega in poglobljenega trgovinskega dogovora« v zgodovini, pri tem pa odločno zavrnila očitek, da se želi Združeno kraljestvo zgolj držati tistih pravil, ki ustrezajo njegovim interesom, ostale pa ignorirati. Vztrajala je, da si EU pri različnih trgovinskih dogovorih postavlja različne prioritete, vsak dogovor pa vsebuje različne vrste oblik dostopanja do različnih trgov. Po mnenju britanske premierke je vsak ustvarjen po meri.

Sodelovanje v carinski uniji ne pride v poštev, saj bi to po premierkinih besedah pomenilo, da bi imelo Združeno kraljestvo manj vpliva, kot ga ima sedaj. Toda to ne pomeni, da London noče skleniti carinskega dogovora z EU. Dogovor je v interesu obeh strani, vendar mora biti takšen, da Združenemu kraljestvu omogoča določanje lastnih carin s tretjini državami, vztrajajo v britanski vladi. Cilj dogovora mora biti tudi preprečiti nastanek fizične meje med Severno Irsko in republiko Irsko.

Dva dni po tem, ko je zavrnila osnutek ločitvene pogodbe, ki jo je ta teden predstavil glavni pogajalec evropske komisije za brexit Michel Barnier, in v katerem se je EU zavzela za to, da bi Severna Irska po brexitu še naprej ostala del carinske unije, je britanska premierka razgrnila seznam pogojev, brez izpolnitve katerih dogovor med Londonom in Brusljem ne bo mogoč. Vse od njih je mogoče interpretirati na različne načine, kar vladi daje vsaj nekaj manevrskega prostora. Toda še vseeno bistveno manj, kolikor bi ga potrebovala za uresničitev zahtev EU.

Uradni odziv na govor bo prišel prihodnji teden, a prve reakcije s strani evropskih predstavnikov so bile po pričakovanjih mešane. Barnier je po twitterju izrazil zadovoljstvo nad njeno »jasnostjo«. Vsebina ga verjetno ni navdušila.