Tiskane izdaje
Zagreb − Andrej Plenković je postal tudi uradno mandatar za sestavo nove hrvaške vlade. Zdaj ima časa 30 dni, da sestavo vlade predstavi saboru in ga zaprosi za zaupanje.
Po dvajsetih dneh pregovorov, pogovorov, sklepanju kompromisov, izsiljevanj in kupčkanj je parlamentarna večina novega sklica hrvaškega sabora znana. Poleg 61 poslancev HDZ bodo večino sestavljali še poslanci Mosta neodvisnih list, ki se jim bosta najverjetneje kmalu pridružila še dva poslanca, sicer izvoljena na listi stranke Živi zid, zdaj pa sta se odločila, da Živi zid zapustita, vseh osem poslancev, izbranih kot predstavniki nacionalnih manjšin (tudi Ermina Lekaj Prljaskaj, ki med drugim zastopa slovensko manjšino), nekaj poslancev stranke HSS, ki je pred volitvami bila še del levosredinske Narodne koalicije pod dežnikom SDP in člana koalicije Bandić - Čačić. Skupaj naj bi parlamentarna večina, vsaj na začetku delovanja, štela približno 90 glasov.
Z uradnim imenovanjem že dolgo znanega relativnega zmagovalca predčasnih parlamentarnih volitev, stranke HDZ oziroma predsednika stranke Andreja Plenkovića za mandatarja za sestavo nove hrvaške vlade je začel teči 30-dnevni rok za sestavo. Začela se je popolnjevati kadrovska križanka, v kateri osrednjo vlogo igrata HDZ in Most neodvisnih list. O imenih nihče ne želi govoriti, iz političnih pisarn »reševalcev kadrovske križanke« pa prihajajo vedno bolj jasni okviri, kako naj bi nova vlada sploh izgledala. Skoraj jasno je že, da bo stranka Most imela podpredsednika vlade in štiri ministrstva, in sicer za notranje zadeve, pravosodje, upravo ter zaščito okolja, ki mu bodo dodali še energetski sektor. Plenković in vodja Mosta Božo Petrov sta že potrdila, da so dosegli dogovor o vseh bistvenih vprašanjih, in izrazila prepričanje, da bo Hrvaška dobila stabilno vlado, ki bo učinkovito delovala v prihodnjih štirih letih. Ali bo kadrovska sestava nove vlade, štirinajste v samostojni državi, res znana že do konca tega, kot je optimistično napovedal Plenković, ki je dodal, da bi utegnila biti tudi že potrjena na ustanovni seji sabora, sklicani za petek, 14. oktobra? Znano bo v petek.
Zunanji minister Davor Ivo Stier?
Prav kadrovska vprašanja so tista, okoli katerih se plete največ ugibanj. Imena kandidatov dežujejo, gotovo pa je, da bodo nekateri ministri minule vlade, ki jo je vodil Tihomir Orešković, v vladi ostali, po zdajšnjih napovedih naj bi to bili predvsem ministri iz vrst Mosta, o drugih se šele odloča. Po nekaterih napovedih, ki prihajajo iz vrst HDZ, za Delo pa je to »potrdil z veliko mero zanesljivosti« visoki vir iz vrst HDZ, naj bi bilo eno ministrsko ime že skoraj odločeno; zunanji minister naj bi postal v Buenos Airesu leta 1972 rojeni Davor Ivo Stier.
Stier je zdaj je evroposlanec, na poklicni poti pa je opravljal precej funkcij; med drugim je bil svetovalec takratnega šefa vlade Iva Sanaderja za zunanjo politiko in namestnik šefice kabineta, ko je vlado vodila Jadranka Kosor. V stranki imajo o njem dobro mnenje, znan je tudi, ker je bil kar nekaj časa precej glasen nasprotnik politike, ki jo je v stranki HDZ vodil zdaj že skoraj pozabljeni nekdanji predsednik Tomislav Karamarko.
»Nihče« se je vrinil pred predsednico
Precej zanimanja je tudi za odgovor na vprašanje, kdo bo minister za kulturo. Bo to ostal za številne sporni Zlatko Hasanbegović ali pa bo namesto njega kulturni resor prevzela 46-letna Nina Obuljen Koržinek, ki je že opravljala funkcije pomočnice ministra za kulturo in državne sekretarke v ministrstvu za kulturo? Sodi v skupino, kot povedo viri iz HDZ, »evropsko usmerjenih, pragmatičnih politikov domoljubne usmeritve«.
V delovanju sabora se po novem obeta razmeroma zanimiva novost. To je oziroma bo krožni model vodenja parlamenta, po katerem bo predsednik Mosta Petrov prvi dve leti predsednik sabora, nato pa ga bo dve leti vodil član HDZ. Kdo bo to, bo znano jutri ali v sredo.
Znani so tudi rezultati prve povolilne raziskave javnega mnenja. Pokazala je, da je daleč pred drugimi na prvem mestu priljubljenosti hrvaških politikov Andrej Plenković, ki so mu vprašani namenili skoraj 22 odstotkov glasov, kar 8 odstotnih točk manj pa so vprašani državljani namenili Kolindi Grabar - Kitarović.
Med Plenkovića in Grabar - Kitarovićevo se je vrinil »Nihče«, ki so »mu« vprašani namenili le 4 odstotne točke manj kot Plenkoviću in 4 odstotne točke več, kot predsednici, ki je danes, ob predaji podpisov poslancev, ki so mu že izrekli podporo, Plenkoviću dejala, da mu želi, da čim prej sestavi vlado.
