Tiskane izdaje
Plinski projekt Turški tok, ki ga je Rusija zagnala po propadu ambicioznega projekta Južni tok, je do nadaljnjega zamrznjen. Od pogovorov je odstopila Turčija, saj Rusija po besedah turškega ministra za naravne vire Tenerja Yildiza ni bila pripravljena podpisati dogovora o oblikovanju skupne mreže za distribucijo plina − sama je menda hotela ohraniti nadzor nad transportom plina po ozemlju Turčije. Uradna Ankara je še sporočila, da je Rusija sicer privolila v nižje cene plina, vendar je zanjo bolj kot to ključno skupno lastništvo nad distribucijsko mrežo, zato pri tem ne bo popuščala.
Namero o sodelovanju v Turškem toku so aprila v Budimpešti podpisali zunanji ministri Grčije, Madžarske, Srbije, Makedonije in Turčije, v njej pa so izrazili »podporo oblikovanju donosne možnosti diverzifikacije poti in vira za dobavo zemeljskega plina iz Turčije skozi ozemlje naših držav do držav Srednje in Jugovzhodne Evrope«. Evropsko unijo so pozvali, naj sofinancira s projektom povezano infrastrukturo, saj bo »plinovod močno prispeval k energetski varnosti Evrope nasploh, zato mora biti skupna odgovornost Evropske unije«.
Ruski premier Dmitrij Medvedjev je med nedavnim obiskom v Sloveniji slovensko vodstvo povabil, naj k projektu pristopi kot tranzitna država.
