Tiskane izdaje
Bruselj - Po še enem v vrsti terorističnih napadov, ta teden v Berlinu, so pričakovanja evropskih državljanov od EU še bolj jasna. Radi bi, da Unija bolj odločno poskrbi za njihovo varnost, se poda v boj proti terorizmu in reševanje migrantske problematike. A hkrati vse bolj podpirajo nacionalistične politike.
Tudi po zadnjih podatkih Eurostata, objavljenih včeraj, priseljevanje in terorizem ostajata najpomembnejša izziva EU. Več kot dve tretjini vprašanih podpirata skupno evropsko migracijsko politiko, več kot štiri petine pa jih je naklonjenih prostemu gibanju državljanov EU. Večinsko ga podpirajo v vseh članicah. Rahlo narašča tudi naklonjenost evru.
Zaupanje v EU je celo večje od zaupanja v nacionalne parlamente in vlade. Štirje od desetih vprašanih Evropejcev menijo, da njihov glas v EU šteje, kar dve tretjini vprašanih se ima za državljane EU. Raziskava »Prihodnost Evrope« pa je pokazala, da je EU za dve tretjini vprašanih območje stabilnosti v nemirnem svetu.
Voditelji držav »solirajo«
Pričakovanja državljanov EU so, tako je pokazal že spomladanski Eurobarometer, visoka tudi na drugih področjih – pri oblikovanju skupnih politik proti davčnim prevaram, brezposelnosti in socialni neenakosti. Celo pri skupni zunanji in ekonomski politiki bi kar polovica rada več skupnih dejanj povezave.
Podatki se ne ujemajo z naraščanjem podpore nacionalističnim politikam po državah članicah, predvsem pa z dejanji njihovih voditeljev, ko na vrhovnih srečanjih skupaj odločajo o prihodnosti EU. Tudi po nekoliko bolj odločnih zavezah na jesenskem vrhu v Bratislavi se ni spremenilo skorajda nič. EU je vsak mesec le še globje v krizi.
