Po dveh letih negotovosti novo upanje za Camerona

Obljuba o spremembi zakonodaje, ki jo konservativci ponujajo volivcem, je ne le odraz dolgoletnih britanskih frustracij z močjo Evropskega sodišča za človekove pravice, ampak čedalje večje potrebe najmočnejše parlamentarne stranke po definiranju sebe in vsega, kar jo razlikuje od konkurence.

Torijci so ta teden po vrsti razočaranj in nesoglasij, ki so zaznamovala četrto leto Cameronove vlade, vendarle ugledali luč na koncu predora. Stranki je osem mesecev pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami končno uspelo obrniti trend izgubljanja javnomnenjske podpore. Njen predsednik je na kongresu, zadnjem pred odprtjem volišč, predstavil jasno in pozitivno vizijo razvoja države v prihodnjem mandatu ter ukrepe, ki jo bodo znova popeljali na pravo pot.

Konservativci so v Birminghamu po dolgem času znova pokazali samozavesten obraz. Dobrega razpoloženja nista pokvarila niti odstop člana vladnega kabineta niti še en odmeven prebeg v evroskeptično stranko neodvisnosti UKIP. Konservativci so se po štirih dneh govorov in razprav razglasili za stranko idej, ki premore energijo in odločnost, da na naslednjih volitvah dobi dovolj glasov za sestavo nove vlade. Zasluge za to ne gre pripisati le David Cameronu, ki je v sredo podal enega najbolj energičnih, odločnih in učinkovitih govorov, odkar je postal premier, ampak tudi vodji opozicije Edu Milibandu, ki se mu na kongresu laburistov ni uspelo predstaviti kot kredibilen kandidat za prihodnjega ministrskega predsednika.

Cameron je z retorično izpopolnjenim nastopom zapolnil vrzel, ki jo je za seboj pustil njegov glavni tekmec, medtem ko so obljube, ki jih je izrekel pred več tisoč delegati, uokvirile prve resne korake v smeri redefiniranja odnosov med Britanijo in Evropsko unijo.

Svetovalno telo

V ta kontekst spada tudi moč evropskih sodišč. Med najbolj odmevnimi poudarki Cameronovega nastopa je bila obljuba o spremembi zakonodaje glede zaščite človekovih pravic. Stranka je v primeru zmage na volitvah ta teden zagrozila z izstopom Britanije iz evropske konvencije o človekovih pravicah in obljubila sprejetje novega zakona, po katerem bodo britanska sodišča spet postala končni odločevalec v primerih očitanih kršitev.

Podrobnosti načrtov je včeraj predstavil pravosodni minister Chris Grayling. Ta je bil močno kritičen zlasti do vloge in odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v preteklosti večkrat razveljavilo sodbe britanskih sodnikov, zlasti pa v primerih tujih zločincev in islamskih skrajnežev, ki so se z iskanjem pravice v Strasbourgu uspešno upirali deportaciji iz države. Grayling je potrdil, da stranka namerava spremeniti določilo, po katerem evropski sodniki igrajo vlogo »končnih arbitrov«. Po načrtih stranke bi to znova prevzelo britansko vrhovno sodišče, ESČP pa bi postal »svetovalno telo«. Spremembe zakona o človekovih pravicah bodo imele posledice tako za ilegalne priseljence, ki se ne bodo več mogli sklicevati na pravico do družinskega življenja, zato da bi še naprej lahko živeli na Otoku, kot za britanske vojake, ki med služenjem v tujini ne bodo več izpostavljeni pravnim tveganjem, ki izvirajo iz njihovega dela.

Sodišče v Strasbourgu po Graylingovih besedah razpolago z bianco čekom. »Tega ne moremo več tolerirati,« je pojasnil minister, ki je predlog sprememb skupaj z ekipo pravnikov pripravljal več kot poldrugo leto. S sprejetjem zakona odločitve ESČP ne bodo imele več pravnih posledic v Veliki Britaniji, razen v primerih, ko jih potrdi parlament. Če Svet Evrope ne bo pripravljen potrditi sprememb britanske zakonodaje, bo država nemudoma izstopila iz evropske konvencije o človekovih pravicah.

Prvi udarec

Cameronovo odločitev, da izzove legitimnost ene od najbolj vidnih evropski institucij, gre razumeti predvsem kot poskus pozicioniranja stranke pred prihajajoči parlamentarnimi volitvami. Razkorak na desnici je v zadnjem času dosegel nove razsežnosti. Konservativci se po pisanju tednika Spectator prvič po drugi svetovni vojni soočajo s tekmecem, ki ne prihaja z nasprotnega političnega pola. Naraščanje podpore Nigela Faragea in njegove stranke UKIP v taboru konservativcev jemljejo resno, saj se zavedajo, da se z delitvami na desnici manjšajo tudi njihove možnosti za gladko zmago. Konservativci so se po dveh letih stagniranja v najnovejši raziskavi podpore trem največjim parlamentarnih strankam, ki jo je opravil inštitut YouGov, prvič uvrstili pred laburiste. Če bi bile volitve danes, bi stranka prejela več kot tretjino vseh glasov.