Nova vlada po mesecih protestov in nasilja

Makedonska izvršna oblast bo šibka, ker ima v sobranju zagotovljeno le navadno večino.

Objavljeno
01. junij 2017 10.49
Vili Einspieler
Vili Einspieler

Makedonija je dobila novo vlado pet minut pred dvanajsto in skoraj pol leta po parlamentarnih volitvah. Novi predsednik sobranja Talat Xhaferi je skupščinsko zasedanje začel v albanščini, novo vlado na čelu s premierjem Zoranom Zaevom pa so prvi podprli v EU in ZDA.

Vladno ekipo pod vodstvom premiera Zorana Zaeva iz vrst Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) je podprlo 62 poslancev SDSM ter albanskih strank Demokratične unije za integracijo (DUI) in Zavezništva za Albance. Proti vladi je glasovalo 44 poslancev, pet pa se jih je glasovanja vzdržalo. Čeprav je prenos oblasti formalno končan, bo vlada šibka, ker ima v sobranju zagotovljeno le navadno večino. 

Nov začetek in način vodenja

Prvič po enajstih letih v vladi ni konservativne stranke VMRO-DPMNE nekdanjega premierja Nikole Gruevskega. Čeprav se je VMRO-DPMNE, ki po zmagi na predčasnih volitvah decembra lani ni uspela sestaviti nove vlade, znašla v opoziciji, Zaev brez njenih poslancev ne more izpeljati nobene reforme, ki zahteva dvotretjinsko podporo parlamenta. Makedonija je dobila novo reformsko vlado, vendar to še ne pomeni, da bo državo izvlekla iz krize, ki traja skoraj tri leta. Makedonija se ne spopada le s politično, temveč tudi z institucionalno, gospodarsko in socialno krizo. Nestabilnost v državi se bo nadaljevala.

Člani nove makedonske vlade. Foto: Robert Atanasovski/AFP


Zaev je v nagovoru poslancem poudaril, da bo nova reformska vlada posvečena predvsem gospodarstvu in boljšemu življenju za vse državljane, gradnji močnih in profesionalnih institucij ter pravici za vse. Njena prioriteta bo približevanje države EU in Natu. Poleg prizadevanja za enotnost v državi se je Zaev zavzel tudi za sodelovanje z opozicijo. Po njegovem je Makedonija zrela za nov začetek in nov način vodenja.

Novi premier je napovedal oblikovanje posebnega sodišča, ki se bo ukvarjalo s primeri, za katere je pristojno posebno državno tožilstvo, ker so sodišča še vedno pod nadzorom VMRO-DPMNE. Posebno tožilstvo, ki so ga ustanovili konec leta 2015 za preiskavo večjih afer, očita Gruevskemu in njegovim najtesnejšim sodelavcem v VMRO-DPMNE težka kazniva dejanja, vključno s pranjem denarja, korupcijo in prisluškovanjem državljanom, pri svojem delu pa se sooča z blokadami na sodiščih.

Obračun s korupcijo v politiki

Brez imunitete se Gruevskemu in visokim funkcionarjem VMRO-DPMNE obeta kazenski pregon. Na zatožni klopi bi se lahko znašli tudi visoki funkcionarji DUI, ki so si delili oblast z VMRO-DPMNE kot njen koalicijski partner v vladi. Po navedbah Gruevskega je bilo veliko članov nove vlade na svojih preteklih funkcijah vpletenih v korupcijske afere. SDSM je napovedala, da bo od posebnega državnega tožilca zahtevala odgovor na vprašanje, ali se proti kateremu koli članu vladnega kabineta vodi kazenski postopek. Da ne bodo branili koruptivnih politikov v lastnih vrstah sta zagotovila tudi Talat Xhaferi (DUI) in Zaev.

Xhaferi je še izpostavil, da bo morala nova vlada pridobiti široko parlamentarno podporo za spremembe kot je vzpostavitev albanskega kot uradnega jezika na celotnem ozemlju, kar je bila ključna zahteva manjšinskih strank. Sklenil je s pojasnilom, da za ustavne spremembe ne zadostuje navadna parlamentarna večina. Da bi lahko vlada izpolnila obljube albanskim strankam ne potrebuje le podporo VMRO-DPMNE temveč tudi Bese, ki je podprla oblikovanje nove parlamentarne večine, ni pa hotela vstopiti v vladno koalicijo.

 V ozadju so nesoglasja z DUI, ki so že pred tem pripeljala do sporne albanske deklaracije, ki je bila podpisana v Tirani. Poslanci Bese so tudi na zasedanju, ki ga je zaznamoval nasilni vdor v hram demokracije, prepevali albansko himno, na maratonskem zasedanju sobranja pa niso glasovali za novo vlado. Prvak Bese Bilal Kasimi je napovedal, da bodo v parlamentu podprli vse vladne odločitve, ki bodo v korist albanske manjšine v Makedoniji.

Podpora EU in srbska posla

Novo makedonsko vlado na čelu z Zaevom so prvi podprli v EU in ZDA. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn sta zapisala v skupnem sporočilu, da je EU pripravljena pomagati vladi in opoziciji, da bi uresničili vse zaveze iz sporazuma štirih največjih strank v Pržinu ter izpeljali nujne reforme. Mogherinijeva in Hahn tudi pričakujeta, da bodo parlamentarne stranke pustile delitve ob strani, ker bodo reforme koristile vsej državi in vrnile Makedonijo na njeno evropsko pot.

Potrditev nove vlade je potekala v senci škandala med Skopjem in Beogradom, ker objavljeni magnetogrami prisluhov pogovorov svetovalca srbskega veleposlaništva in sodelavca tajne službe BIA Gorana Živaljevića s prvakom Demokratske stranke Srbov Ivanom Stoiljkovićem nakazujejo, da se Srbija vmešava v razmere v Makedoniji. Zunanji minister Ivica Dačić je pojasnil, da je imel Živaljević, ki je bil med krvavimi protesti v sobranju, nalogo, da Beograd seznanja z dogajanjem v Makedoniji. Novoizvoljeni predsednik Aleksandar Vučić je ocenil, da za vsem stoji zahodna tajna služba.