Po referendumu spet pred referendumom

Olajšanje v Bruslju: po razpletu na Škotskem se bo morala Evropska unija lotiti britanskega vprašanja.

Objavljeno
20. september 2014 00.22
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Evropska politika si je zjutraj po objavi izida referenduma na Škotskem oddahnila. Odločitev za neodvisnost bi namreč Unijo vsaj na kratki­ rok vrgla s tečajev, saj bi se morala ukvarjati s težko ­rešljivimi vprašanji.

Že takoj bi bile dileme povezane s prihodnjim članstvom Škotske, saj po razglasitvi neodvisnosti ne bi bila več del članic Unije in Nata. Še težje bi bilo reševanje britanskega vprašanja, saj bi proevropski Škoti ostali zunaj Združenega kraljestva. Tako bi na referendumu o članstvu Britanije v EU njegovi nasprotniki imeli močnejši glas. Postavilo bi se vprašanje vloge manjše Britanije v EU. Poleg tega bi grozila nevarnost verižne reakcije, ker bi avtonomistične regije in manjšine po Evropi, od Katalonije do Madžarov v Romuniji, dobile veter v jadra.

Bolj gostobeseden, kot je bilo uradno zadržano stališče Bruslja, ki se je v tednih pred referendumom že tako zavil v molk, je bil evropski komisar za trgovino, Belgijec Karel De Gucht. Dramatično je opozoril, da bi bila neodvisnost Škotske za Evropo kot kataklizma. V EU, ki bi jo vodila samoodločba, da se ne bi dalo vladati, saj je na številnih področjih zahtevano soglasje vseh članic. Učinek da bi bil primerljiv z razpadom Sovjetske zveze. De Gucht je sicer Flamec, a ne zagovarja osamosvojitvenih teženj velikega dela njegovih rojakov v belgijski Flandriji.

V bruseljskih institucijah in glavnih mestih članic so namignili še na vprašanje vseh evropskih vprašanj – prihodnost članstva Britanije. To je bilo očitno iz stališča predsednika evropske komisije Joséja Manuela Barrosa ali vodje nemške diplomacije Frank-Walterja Steinmeierja. Barroso je, denimo, ocenil, da je razplet spodbuda enotni, odprti in močni Evropi. »Želimo si, da bi Združeno kraljestvo ostalo močan in angažiran partner v Evropi,« je ocenil nemški zunanji minister.

»Prebavljiva za volivce«

Britanski premier David Cameron­ si želi pred referendumom, predvidenim za leto 2017, v primeru zmage konservativcev na britanskih parlamentarnih volitvah, doseči, da bi se del pristojnosti iz EU vrnil v Britanijo. Tako bi na novo uredil odnose z EU in sveženj naredil »prebavljiv za volivce«. Po logiki s Škotske bi se Unija lahko pred britanskim referendumom prikupila volivcem, če bi izpolnila­ del Cameronovih zahtev in še okrepila poseben status Britanije v njej.

Fabian Zuleeg iz bruseljskega možganskega trusta Evropski politični center je v analizi posledic referenduma zapisal, da se bo razprava o neodvisnosti Škotske spet odprla, če bi Britanci čez tri leta izglasovali izstop iz EU. Škoti so namreč v britanskem okviru nadpovprečno proevropsko usmerjeni. Celoten bruseljski establišment je že tako proti »izbiranju češenj s torte«, ki si ga želi izbojevati Cameron s tem, ko bi dobil pravico, da si izbere, na katerih področjih bi Britanija še ostala del EU in na katerih raje ne bi več sodelovala.

Cameron se doslej še ni izjasnil, kaj sploh pričakuje. Veliko je govoril predvsem o omejitvah za priseljevanje iz drugih (vzhodnih) članic, a takšno omejevanje svoboščin je težko združljivo s članstvom. Reševanje britanskega vprašanja je ena od glavnih nalog za izvoljenega predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja. Izguba Britanije bi oslabila moč Unije. Ključna je njena vloga v svetu in vloga Londona kot finančnega središča.

Tudi nemški kanclerki Angeli Merkel je bliže liberalna gospodarska filozofija Britanije kot francoski državni intervencionizem. Poleg tega bi se podrlo razmerje sil v EU. Čeprav je bil Cameron največji nasprotnik Junckerjevega izbora, je novi šef v bruseljski palači Berlaymont ostal spravljiv in Downing Streetu­ 10 ves čas ponuja roko.