Pogajanja med Atenami in Skopjem v sklepni fazi

Skopju se mudi rešiti spor o imenu z Atenami, ker bo evropska komisija v začetku februarja objavila strategijo o širitvi na Zahodni Balkan. Makedonija si prizadeva dvigniti tudi zapornico za članstvo v severnoatlantskem zavezništvu že na julijskem vrhu Nata.

V predlogu strategije o širitvi na Zahodni Balkan do leta 2025 je evropska komisija poudarila, da Evropska unija ne more in noče uvažati dvostranskih sporov. Čeprav je to že znano stališče, Bruselj zaradi dolgega seznama balkanskih sporov tokrat očitno ne bo odstopil od tega. Tudi zaradi Hrvaške in Slovenije, ki se še nista dogovorili o meji na morju. Hrvaška ima nerešeno mejno vprašanje tudi z BiH, Črno goro in Srbijo, Kosovo s Črno goro, medtem ko Grčija zaradi spora o imenu od leta 2005 blokira začetek pristopnih pogajanj o vstopu Makedonije v EU in članstvo države v Natu.

Najtrši oreh je grška cerkev

Skopje veliko pričakuje od generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, ki bo v sredo obiskal makedonsko prestolnico. Datum njegovega obiska naj ne bi bil izbran naključno, ker se bo tega dne posrednik ZN Matthew Nimetz v New Yorku sestal z makedonskimi in grškimi pogajalci. Po mnenju analitikov je cilj Stoltenbergovega obiska podpora članstvu Makedonije v Natu, vlado v Skopju pa bo pozval, naj najde za obe strani sprejemljivo rešitev spora z Atenami o imenu.

Sodeč po diplomatskih aktivnostih Aten in Skopja pogajanja vstopajo v sklepno fazo, vendar pogajalci nočejo razkriti podrobnosti do končnega dogovora, da ne bi po nepotrebnem povzročili napetosti v makedonski in grški javnosti. ­Grška vlada se boji nemirov, ker sta proti kakršnikoli uporabi besede Makedonija v imenu severne sosede zlasti grška pravoslavna cerkev in diaspora. Cerkev je prepričana, da to ni le nacionalno, temveč tudi cerkveno vprašanje, tako da ima pravico do vmešavanja.

V Solunu in drugih mestih so Cerkev, ki se vmešava v grško zunanjo politiko in pristojnosti vlade, ne dopušča pa vmešavanja države v vprašanja Cerkve, in nevladne organizacije za 21. januar napovedale protestno zborovanje. Sinoda GPC je s svojimi stališči seznanila tudi Aleksisa Ciprasa. Premieru je pojasnila, da že od nekdaj govori o grškem karakterju Makedonije, tako da ne more sprejeti, da bi ime sosednje države vsebovalo pojem Makedonija, ker bi to vplivalo tudi na ime samooklicane makedonske cerkve. Sinoda GPC zato pričakuje od vlade, da bo razumela njeno in zaskrbljenost kozmopolitanskega helenizma.

Dogovor do konca skrivnost

Makedonski premier Zoran Zaev je izrazil prepričanje, da bo spor z Grčijo o uradnem imenu Makedonije rešen najpozneje do julija. Dodal je, da je želja za rešitev tega vprašanja, ki traja že več kot četrt stoletja, na obeh sprtih straneh. Da je dogovor mogoč, je ocenil tudi Cipras. S ciljem sporazumne rešitve spora se je Zaev pripravljen pogovarjati tudi o spornem poimenovanju skopskega letališča, ulic in cest, ki nosijo ime Aleksandra Velikega.

Čeprav je izjavil, da rešitev, sprejemljiva za obe strani, že obstaja, ni hotel razkriti podrobnosti, da ne bi, kot je pojasnil, ogrozil pogajalskega procesa. Po njegovem bosta Makedonija in Grčija po rešitvi spora o uradnem imenu Makedonije poglobili dvostransko sodelovanje, Skopje pa bo tako v Atenah dobilo velikega zaveznika. Makedonski premier je poudaril, da je prijateljstvo z Grčijo nujno, ker je strateški cilj Makedonije vstop v zvezo Nato in EU. Sklenil je, da je čas, da se Balkan stabilizira, da zavladajo mir, stabilnost, sodelovanje ter svoboden pretok ljudi in idej.

Cipras je dejal, da je dogovor o uradnem imenu Makedonije mogoč, če Skopje dejansko misli to, kar je bilo izrečeno v zadnjih dnevih. Tudi grški premier meni, da bi bil dogovor v korist vseh držav v regiji. Vodja grške diplomacije Nikos Kocjas je jasno povedal, da se Makedonija ne bo integrirala v Nato, če ne bo dosežen dogovor o njenem imenu. Po njegovih besedah je cilj Aten najti s Skopjem dodatek k sedanjemu ustavnemu imenu, ki lahko vsebuje geografsko opredelitev ali pa tudi ne.

Na mizi makedonski jezik

Po poročanju makedonskih in grških medijev so na pogajalski mizi predlogi, kot so Nova Makedonija, ki naj bi bila najverjetnejša končna rešitev, Severna Makedonija, Vardarska Makedonija in Zgornja Makedonija. Predlog Nova Makedonija je v igri že od leta 1991, ko je med Skopjem in Atenami izbruhnil spor o imenu.

Skopje naj bi spremenilo tudi nazive za jezik in državljanstvo, ki bi se preimenovala v novomakedonski oz. slavomakedonski jezik in novomakedonsko državljanstvo. Cerkev naj bi se preimenovala v Pravoslavno cerkev Nove Makedonije. Glede na to, da Grčija ne priznava nacionalnih manjšin, naj bi Makedonce v Grčiji imenovali grški Makedonci. Čeprav je Bolgarija priznala Makedonijo pod njenim ustavnim imenom, jo bo med predsedovanjem EU naslednjega pol leta imenovala Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM), ki je v uporabi v mednarodnih organizacijah, kot so Združeni narodi. S tem začasnim imenom svoje severne sosede se je leta 1995 strinjala tudi Grčija, vendar nasprotuje temu, da bi se Makedonija z imenom FYROM pridružila EU in Natu.