Tiskane izdaje
Avstrija je v ponedeljek začela postavljati ograjo na schengenski meji s Slovenijo, hkrati pa se bo na predlog Dunaja še pred prihodnjim vrhom EU sestala »minischengenska« skupina zahodnoevropskih držav. V Vzhodni Evropi odločno nasprotujejo, da bi jih stare članice izločile iz sporazuma, ki je doslej omogočal prosti pretok ljudi med njegovimi podpisnicami.
Čeprav se je pritok beguncev po balkanski poti v zadnjem času zmanjšal tako zaradi slabega vremena kot nove politike Ankare, ki je spodbujena z evropskimi milijardami začela omejevati njihov beg čez turško-grško mejo, se mrzlica omejevanja prehodov čez evropske, pa tudi schengenske meje nadaljuje. Obnovila jo je najprej Madžarska, ki je sprva postavila ograjo na mejo s Srbijo, potem pa tudi na mejo s sočlanico Evropske unije Hrvaško.
Od te nove članice evropske družine se je naslednja z rezajočo žico ogradila Slovenija, pred dnevi pa je začela 2,2 metra visoka ograja rasti tudi na avstrijsko-slovenski meji, ki bo sprva dolga manj kot pet kilometrov, dela pa bodo končali do božiča. Čeprav sta obe državi v schengenskem sporazumu o prostem čezmejnem pretoku ljudi, je Avstrija že pred časom ponovno uvedla nadzor nad potniki, ki prihajajo iz Slovenije. Zdaj pa se nekaj podobnega obeta tudi tistim, ki bodo hoteli iz Avstrije čez schengensko mejo na Češko.
Nadzor uvaja še Češka
Ta država se namreč pripravlja, da bo ponovno uvedla nadzor na svojih mejah, je po torkovem zasedanju sveta za nacionalno varnost povedal češki notranji minister Milan Čovanec. Socialdemokratski politik je dodal, da je svetu že predložil analizo o stanju na mejah z Avstrijo, kjer je »najmočnejši pritisk migrantov«, njegovo ministrstvo pa pripravlja tudi predlog ukrepov na mejah s Poljsko in Slovaško. Težava oblasti v tej državi, ki je vstopila v schengenski sporazum hkrati s Slovenijo, je ta, da so stavbe, v katerih so prej sedeli policisti in cariniki, razprodali. »Zdaj moramo pregledati, kaj je še ostalo v državni lasti, zlasti zemljišča, kjer lahko vzpostavimo nadzorne točke,« je povedal Čovanec. Država ne bo odkupovala starih zgradb, ki jih je bila prodala, ampak namerava na mejah postaviti prenosne zabojnike.
Proti obveznim kvotam
V Pragi so se prejšnji teden sestali premieri tako imenovane višegrajske skupine, v kateri so Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška. Vse te države nasprotujejo obveznim kvotam za solidarnostno porazdelitev beguncev po državah EU, po nedavni spremembi oblasti pa je tudi iz prej oklevajoče Poljske slišati ostrejša protibegunska stališča. Madžarska je zaradi kvot že vložila tožbo proti Bruslju, podobno bo v prihodnjih dneh storila Slovaška.
A države višegrajske skupine niso le proti kvotam, so tudi proti predlogom o vzpostavitvi tako imenovanega mini schengna, s katerim bi se rade »stare« članice EU zavarovale pred navalom beguncev, hkrati pa vsaj med seboj ohranile prosti pretok prebivalstva. Ko so pred slabim mesecem nekaj takšnega predlagali Nizozemci, so se v tej bodoči privilegirani skupnosti znašle Avstrija, Belgija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska, v soboto pa so z Dunaja sporočili, da avstrijski premier Werner Faymann pripravlja srečanje podobne okrnjene »schengenske« skupine še pred vrhom EU, ki se začenja 17. decembra.
Ta »Faymannova skupina«, v katero so zdaj dodali še Finsko in Švedsko, se bo sestala s turškim premierom Ahmetom Davutoğlujem in predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, razpravljali pa naj bi o večjem sodelovanju s Turčijo in zaščiti zunanjih meja EU.
Prijatelji schengna
K učinkovitejši obrambi zunanjih evropskih meja so prejšnji teden pozvali tudi predsedniki vlad višegrajske skupine, ki so se po besedah češkega premiera Bohuslava Sobotke tudi dogovorili, da bodo znotraj Unije ustanovili skupino »Prijatelji Schengena«, ki se bo borila zato, da vzhodnoevropskih držav ne bodo izključili iz tega sporazuma.
»Bili smo edini od vseh članic sporazuma, ki smo res branili schengen,« je prejšnji teden izjavil madžarski premier Viktor Orbán, zdaj pa bi se po njegovem radi »ustanovitelji EU« z »mini schengnom« zaščitili zlasti pred »svojo zgrešeno migracijsko politiko«.
»Zame je zamisel o tako imenovanem mini schengnu, ki vključuje Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in mogoče še eno ali dve državi, šokantna,« je v ponedeljek dejal češki predsednik Miloš Zeman. Po njegovem je schengenski sporazum udejanjil zamisel svobodnega gibanja ljudi v Evropski uniji, kar ni le dejansko, ampak tudi psihološko pomembno, zato je zmanjševanje tega območja »vdaja teroristom, ki prav to hočejo«.
