Tiskane izdaje
Predsedujoči Evropski uniji, italijanski premier Matteo Renzi, je začel zasedanje po svoje kričavo in optimistično, hkrati tudi polemično, saj je zahteval od evropskih partnerjev, hkrati pa tudi azijskih kolegov, ki so prišli na zasedanje, naj se odrečejo politiki varčevanja in zategovanja pasu in se naposled odločijo za rast in nov zagon.
Ost izjave je bila namenjena nemški kanclerki Angeli Merkel, navajeni na italijanske solistične vložke in šale še iz časov Silvia Berlusconija. Angela Merkel in premier Renzi sta se znala tudi pošaliti in nasmejati, s čimer sta poskrbela za veselje fotografov.
Renziju je v zahtevi po rasti namesto varčevanja in zategovanja pasu pritegnil francoski predsednik François Hollande. Tudi Azijci se v sedanjih razmerah, ki tudi njim ne kažejo nič dobrega, niso mogli postavljati z gradovi oblakih. Kitajci so se že pred začetkom ločeno pogovarjali z Italijani, rimski politiki so se pohvalili, da bodo novi posli s Pekingom milijardni, celo k italijanski gospodarski rasti bi utegnili prispevati kar precej, so zatrdili Renzijevi sodelavci.
Evropski primanjkljaj
Azijski partnerji, ki sodelujejo v ASEM, za Evropsko unijo pomenijo med 25 in 30 odstotki izvoza na svetovne trge, iz Azije pa Unija uvozi kar 44 odstotkov uvoženih proizvodov in surovin. Evropski primanjkljaj je velik, po ustanovitvi ASEM je pred slabim desetletjem poskočil s 162 milijard na 308 milijard evrov leta 2008, lani pa se je umiril pri 219 milijardah evrov.
Med prvimi izjavami udeležencev srečanja v Milanu je bilo čutiti očitke predvsem v opozorilih o ponarejanju patentov in proizvodov. Tega tokrat ni bilo slišati samo iz evropskih ust na račun Kitajcev in drugih azijskih partnerjev v skupini ASEM, ampak je na spoštovanje intelektualne lastnine opozoril celo predsednik kitajske vlade, ko se je pogovarjal z italijanskim kolegom.
Putin prva zvezda srečanja
Naj je bilo medevropsko zbadanje na račun nemškega diktata v gospodarskih načrtih Evrope zahvaljujoč Renziju in Hollandu sinoči za trenutek še tako zanimivo, je vse drugo dogajanje že vnaprej preglasil ruski predsednik Vladimir Putin.
Še preden je prišel iz Beograda, kjer so ga slavili kot junaka našega časa, je vzbudil pozornost zaradi svaril Evropi, da ji bo to zimo trda predla, če se Rusija in Ukrajina ne bosta kolikor je mogoče hitro dogovorili o plinu oziroma če Ukrajina tudi letos ne bo spoštovala dogovorov in bo kradla plin, ki potuje po njenih plinovodih v združeno Evropo. Kolikor ga bo zmanjkalo v Ukrajini, ga bo manj dobila Evropa, je evropske zagovornike kijevske vlade posvaril Putin. Opozoril je tudi na nujnost gradnje Južnega toka, ki se bo ognil Ukrajini. Kakor je bilo mogoče pričakovati, je med najpomembnejše ruske partnerje uvrstil Srbijo.
Nemška kanclerka Angela Merkel je ruskemu voditelju na daleč, ko je bil še v Beogradu, poslala opozorilo, da bo morala v odnosih med Rusijo in Ukrajino, ki ogrožajo svetovni mir, kaj storiti tudi Moskva. Kanclerka meni, da je uresničevanje mirovnega načrta iz Minska o miru na vzhodu Ukrajine nedosledno in pomanjkljivo.
O miru in plinu naj bi se danes dopoldne v Milanu resno pogovorila in dogovorila predsednika Rusije in Ukrajine Putin in Porošenko. Petra Porošenka so v lombardsko prestolnico kot posebnega gosta povabili takoj, ko je svojo udeležbo nepričakovano napovedal Putin. Nekateri analitiki optimistično pričakujejo, da predsednika lahko prineseta olajšanje v svetovne razmere, še posebej, ker se jim zdi ruski umik z obmejnega območja z Ukrajino dober znak. Drugi dvomijo, da je mogoč kakršenkoli bistven premik.
Poleg gospodarskih načrtov in analiz o sodelovanju v zadnjem desetletju med azijskimi državami in zdaj že 28 članicami Evropske unije in o skrb zbujajočih razmerah na vzhodu Ukrajine 50 voditeljev v Milanu razpravlja tudi o drugih mednarodnih žariščih, še posebej o nevarnosti terorizma, ki se širi na meje zveze Nato in ogroža tudi članice Unije, posebne pozornosti pa naj bi bilo deležno širjenje ebole iz zahodne Afrike v Evropo in Združene države Amerike.
