Tiskane izdaje
Ta konec tedna bodo v Turčiji ponovljene parlamentarne volitve. Razmere v državi so po nedavnem terorističnem napadu, največjem v sodobni zgodovini države, zelo zaostrene. Raziskave javnega mnenja nakazujejo podoben rezultat kot na junijskem glasovanju.
Turčija je globoko polarizirana država, negotovo je, ali lahko nedeljske parlamentarne volitve prinesejo kaj več stabilnosti. Postavlja se vprašanje: Če je pričakovati zelo podoben rezultat, čemu potem vnovične volitve?
Ponovili bodo junijske volitve, na katerih je vladajoča stranka Pravičnost in razvoj (AKP), prvič po prevzemu oblasti leta 2002, presenetljivo ostala brez absolutne večine v parlamentu. Ni mogla sestaviti večinske vlade. Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je napovedal nove volitve poleti, potem ko se premieru Ahmetu Davutoğluju niso izšli koalicijski pogovori z opozicijo.
Turki volijo v občutljivem času, nedavni bombni napad na mirovnem shodu v Ankari je dodatno povečal trenja v državi. Ključno zahodno zaveznico bremeni vse večja nestabilnost v sosednjih Siriji in Iraku, spopada se z begunsko krizo, ki se je konec poletja prelila v Evropo. Ekonomske kazalniki so se zaradi razmer v turški soseščini močno poslabšali, menjava z nekaterimi državami se je zmanjšala za polovico. Javnost je naveličana nenehne kampanje in volitev, aktualne bodo že četrte zapored v samo dveh letih: spomladi lani so potekale lokalne volitve, isto poletje tudi predsedniške, letos bodo državljani v pol leta odšli že na druge parlamentarne volitve.
Za stabilnost Turčije bo pomenljiva sestava prihodnje vlade. Medtem ko je v preteklosti AKP zmagovala z osupljivim rezultatom, je vladajoča stranka po dvanajstih letih izgubila absolutno večino predvsem zaradi zgodovinskega uspeha kurdske Ljudske demokratične stranke (HDP). Največji problem aktualne garniture je prav vzpon kurdske stranke, ki je zlahka presegla neobičajno visoki 10-odstotni volilni prag, pobrala glasove volilnega telesa AKP in prišla v parlament. Majoritarna stranka je bila prisiljena iskati koalicijske partnerje. Zelo malo možnosti je, da slednje ne bo potrebno tudi po zdajšnjih volitvah. Junija je stranka Pravičnost in razvoj dobila samo 40 odstotkov glasov, v 550-članskem parlamentu ji je zmanjkalo 18 poslanskih sedežev. Erdoğan kalkulira, da bo tokrat dobil več podpore, da bodo volilci izbrali AKP kot zagotovilo stabilnosti in gospodarske rasti.
Najbolj kompleksen družbeno-politični izziv današnje Turčije ostaja kurdsko vprašanje. Po junijskih volitvah je izbruhnilo nasilje med turškimi varnostnimi silami in prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK), to je odneslo tudi enega največjih Erdoğanovih dosežkov, mirovna pogajanja s Kurdi. Vlada je spet v vojni s prepovedano grupacijo, pogajanja, ki so potekala po letu 2012, so prekinjena. Kurdsko vprašanje je več kot 30 let trajajoči problem, brez rešitve tega Turčija ne more naprej.
Čeprav begunska kriza ni v središču predvolilne kampanje, Turčijo zelo bremeni več kot dva milijona beguncev ob meji s Sirijo. Med pomembnimi volilnimi temami je pešanje gospodarstva v minulih petih letih – rast je padla z 10 na tri odstotke, bruto domači produkt per capita po letu 2007 ne raste več – pa tudi čedalje večja avtoritarnost Recepa Tayyipa Erdoğana po dolgem desetletju majoritarne vladavine. Imenovani doslej v turški politiki in imel primerljivega tekmeca, nevtraliziral je tudi nelojalneže v lastni AKP. Opozicija je razdeljena in relativno šibka, junija je glavna levosredinska stranka dobila 25-odstotno podporo.
Poleg vodilne stranke Pravičnost in razvoj, ki jo po Erdoğanovem odhodu na predsedniški položaj vodi bivši zunanji minister in zdajšnji premier Davutoğlu, je na turškem političnem prizorišču še troje pomembnejših strank: Republikanska ljudska stranka (CHP), ki jo je 1923. ustanovil Mustafa Kemal Atatürk; tretja najmočnejša politična sila je desničarska nacionalistična stranka MHP, ki ji raziskave napovedujejo kakšnih 15 odstotkov glasov; in leta 2012 ustanovljena Ljudska demokratična stranka (HDP), ki jo označujejo kot turški odgovor na grško Sirizo in španski Podemos.
