Politična imuniteta za zločince iz vrst OVK

Politična kriza na Kosovu se je končala s padcem vlade in razpustitvijo parlamenta. Kosovski predsednik Hashim Thaçi je nove parlamentarne volitve razpisal za 11. junij. V ozadju naj bi bil beg pred odgovornostjo za vojne zločine OVK.

Zahtevo za glasovanje o nezaupnici vladi je vložila Pobuda za Kosovo (NPK) Fatmira Limaja. Kosovsko posebno tožilstvo je konec lanskega leta Limaja obtožilo vojnih zločinov. Nekdanjemu poveljniku Osvobodilne vojske Kosova (OVK) očitajo, da leta 1998 v vasi Bellanice ni preprečil smrti dveh civilistov albanske narodnosti. V obtožnici je zapisano, da »kot član OVK in poveljnik 121. brigade v okviru svojih pristojnosti ni sprejel razumnih in pomembnih ukrepov za ustavitev ali preprečitev« pobojev v osrednjem Kosovu. 

Vlado je zrušil Thaçi

To je za Limaja že tretja obtožba zaradi vojnih zločinov. Leta 2011 je bil skupaj z devetimi nekdanjimi podrejenimi obtožen vojnih zločinov, ki naj bi jih izvajali nad srbskimi in albanskimi civilisti ter srbskimi vojnimi ujetniki v taborišču OVK v vasi Klečka, 30 kilometrov od Prištine. Vseh deset so po ponovljenem sojenju leta 2013 oprostili. Zaradi vojnih zločinov so mu sodili tudi na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kjer je bil leta 2005 oproščen.

Zelo zagret za nezaupnico je bil tudi nekdanji kosovski premier in poveljnik OVK Ramush Haradinaj, kljub temu da ga je vlada odločno podprla, ko je bil priprt v Franciji. Francosko prizivno sodišče je zavrnilo zahtevo Beograda za izročitev in Haradinaja izpustilo iz pripora. Srbi ga obtožujejo ubojev in vojnih zločinov na Kosovu v letih 1998 in 1999. Haradinaj se je moral zaradi obtožb o vojnih zločinih zagovarjati tudi na haaškem sodišču, ki ga je leta 2012 oprostilo vseh obtožb in ga izpustilo na prostost.

Nezaupnica vladi ne bi uspela, če je ne bi podprli tudi poslanci Demokratske stranke Kosova (PDK) Hashima Thaçija, koalicijske partnerice Demokratske lige Kosova (LDK) premiera Ise Mustafe. Na ta način so poslanci PDK zrušili lastno vlado. Po mnenju poznavalcev je bil njihov cilj nova parlamentarna večina, ki bi jo tvorila Thaçijeva PDK, Haradinajeva Zveza za prihodnost Kosova in Limajeva NPK. Gre za različna krila nekdanje OVK, ki naj bi vladala s pomočjo manjših strank. Glavni motiv za novo razdelitev oblasti naj bi bila želja, da s participacijo na oblasti zagotovijo politično imuniteto vsem, ki bi se lahko znašli na seznamu obtožencev posebnega sodišča za vojne zločine OVK s sedežem v Haagu. 

Thaçi šef skupine tihotapcev

Sodišče sofinancira EU, presoja pa zločine, storjene v letih 1998 in 2000, ki so jih pripadniki OVK zagrešili nad etničnimi manjšinami in političnimi nasprotniki. Sedež ima v tujini zaradi varnosti prič, ki bi se lahko na Kosovu, kjer nekateri pripadniki OVK veljajo za borce za svobodo, počutile ogroženo. Kosovski parlament je privolil v oblikovanje sodišča, pred katerim bi se lahko znašli nekdanji vodje OVK, čeprav so mu nasprotovali tudi v PDK, njen prvak Thaçi pa bi lahko bil primoran kot eden izmed nekdanjih poveljnikov OVK sesti na zatožno klop. Posebno sodišče za vojne zločine ima korenine v poročilu švicarskega preiskovalca Sveta Evrope Dicka Martyja o domnevni trgovini z organi med vojno na Kosovu.

Marty je v poročilu zapisal, da je Thaçi šef skupine, ki je odgovorna za tihotapljenje orožja, droge in človeških organov v vzhodni Evropi. V dokumentu se sklicuje na operativne podatke varnostnih in policijskih služb zahodne Evrope in ameriške FBI, iz katerih je razvidno, da je Thaçi tudi vodja t. i. Dreniške skupine. Martyjeve obtožbe, da je OVK v obdobju spopadov s srbskimi silami sodelovala pri ubijanju Srbov in prodaji njihovih organov, izvirajo iz knjige nekdanje haaške tožilke Carle Del Ponte. Marty je glede poročila o nezakoniti trgovini s človeškimi organi na Kosovu poudaril, da so v zadnjih letih na Kosovu umorili več deset ljudi, ki so pričali o storjenih zločinih, pa to ni ganilo nikogar v Evropi.

Čeprav bi v primeru nove parlamentarne večine LDK izpadla iz igre, Mustafa padca vlade ni povezal z zločini OVK. Predlog o nezaupnici in njeno obrazložitev je označil za politični pamflet brez argumentov, cilj pa je prikriti korupcijske afere. Po mnenju Mustafe je vlada imela največ uspehov v boju proti ekstremizmu, nezakonitim migracijam in korupciji. Sklenil je z besedami, da je cilj nezaupnice destabilizacija države, izguba zaupanja državljanov v institucije ter ustvarjanje institucionalnega vakuuma, da bi se v njem skrili nosilci preteklih korupcijskih afer. To zadeva Limaja, ki je bil leta 2013 obtožen dveh kaznivih dejanj korupcije, saj je kosovski proračun domnevno oškodoval za skoraj tri milijone evrov. Sojenje proti Limaju je še v teku.