Politični začetek popevkarskega finala

Tekmovanje za najboljšo evropsko popevko je postalo novo prizorišče »hibridne vojne« med Ukrajino in Rusijo. Ruska državna televizija je zavrnila »kompromisno ponudbo« organizatorjev Evrovizije, da bi ruska predstavnica, ki so ji ukrajinske oblasti prepovedale vstop v državo, nastopila prek satelita.

Kakor vse kaže, na letošnjem evrovizijskem tekmovanju, ki bo potekalo 9., 11. (polfinala) in 13. maja (finale) v Kijevu, ne bo 27-letne Julije Samojlove, ki bi morala odpeti pesem Flame is burning (Goreči plamen). Pevki, ki je zaradi infantilne spinalne mišične atrofije že od ranega otroštva priklenjena na invalidski voziček, so ukrajinske oblasti za tri leta prepovedale vstop v državo, ker je pred dvema letoma nastopila na nekdaj ukrajinskem polotoku Krim, ki pa se je leta 2014 po mednarodno spornem referendumu priključil k svoji nekdanji matici Rusiji.

V Kijevu so že oktobra lani sestavili seznam 140 ruskih izvajalcev, ki jih zaradi podobnih protiukrajinskih dejanj ne spustijo več v državo, a na njem Samojlove ni bilo. Pevko, ki je leta 2014 nastopila na slovesnem odprtju zimskih paraolimpijskih iger v Sočiju, so razglasili za »persono non grata« šele po tem, ko je iz Moskve prišla novica, da so jo izbrali za rusko predstavnico na izboru evropske popevke leta. Organizatorka prireditve, Evropska radiodifuzna zveza (EBU), je poskušala zaplet rešiti s kompromisno zamislijo, da bi Samojlova kot prva nastopajoča v 60-letni zgodovini tega tekmovanja »v živo« nastopila prek satelitske povezave. Na televiziji Prvi kanal, ki je pripravila rusko evrovizijsko predtekmovanje, so z ogorčenjem zavrnili ponudbo, ki so jo označili za »nenavadno in v nasprotju s samim bistvom tekmovanja«, Ukrajino pa obtožili, da krši pravila tekmovanja, ki določajo, da mora država gostiteljica poskrbeti za izdajo potrebnih dovoljenj za prihod tekmovalcev.

Sedanji zaplet, ki je po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova »udarec za prestiž tekmovanja«, je le nadaljevanje lanskega rusko-ukrajinskega »spopada«, ki ga je izzvala tako zmagovalna ukrajinska pesem kot način, kako je na koncu zmagala. Čeprav je EBU pred dnevi ponovno poudarila, da izbor pesmi Evrovizije mora ostati nepolitičen, so se v Rusiji že lani pritoževali, ker so ukrajinski predstavnici Jamali sploh dovolili, da nastopi na prireditvi s politično pesmijo, čeprav je to prepovedano. Ukrajinka, ki je v pesmi 1944 opisovala Stalinov izgon krimskih Tatarov, pa je pravo ogorčenje v Rusiji povzročila šele s svojo končno zmago. »Gledalci so izvolili Rusijo, strokovna žirija je bila za Avstralijo, na koncu pa je zmagala Ukrajina,« so na koncu tekmovanja ugotavljali na Prvem kanalu, po besedah Konstantina Kosačova, ki vodi odbor za mednarodno politiko v zgornjem domu ruskega parlamenta, pa je lanski končni rezultat pokazal, da je o zmagovalcu odločila geopolitika. »Kako so evropski sodniki ukradli zmago [ruskemu predstavniku Sergeju] Lazarevu,« so po lanski Evroviziji ugotovili v ruskem tabloidu Komsomolska pravda. »Povsem očitno je, da je bila to politična zgodba, saj je Lazarev zmagal pri ljudskem glasovanju, ki so ga uvedli ravno zato, da bi uravnotežili odločanje strokovnih žirij.«

Spori med Ukrajino in Rusijo niso edini politični spopad, ki se dogaja na tem domnevno nepolitičnem tekmovanju. Evrovizijski izbor že tradicionalno spremlja razburjenje v Azerbajdžanu in Armeniji, vse odkar je Armenija leta 2006 prvič nastopila na tekmovanju. Takrat so se v Azerbajdžanu razjezili, ker so v uradno biografijo armenskega predstavnika Andréja zapisali, da se je rodil v Gorskem Karabahu. To ozemlje, zaradi katerega sta se Armenija in Azerbajdžan zapletla v prvo vojno na območju nekdanje Sovjetske zveze, je bilo v času rojstva armenskega pevca (leta 1979) še del Sovjetske socialistične republike Azerbajdžan. Tri leta kasneje so Armenci Azerbajdžance jezili s predstavitvenim filmom, v katerem so prikazovali gore s tega območja »zamrznjenega konflikta«. Pred dvema letoma so se v Azerbajdžanu razburjali, da Armenija nastopa s prepovedano politično pesmijo o turškem genocidu nad Armenci, ki ga tako kot Turki zanikajo tudi njihovi bratranci Azerbajdžanci. Gorski Karabah se je spet vrnil na Evrovizijo lani, ko je armenska pevka Iveta Mukučjan povzročila škandal, ko je med prvim polfinalom nastopila z zastavo »neodvisnega« Gorskega Karabaha.