Poljska in demokracija: z zakoni proti pravni državi

»Danes je črni dan za sodstvo,« je v spodnjem domu poljskega parlamenta izjavil doktor prava in poslanec opozicijske Državljanske platforme Robert Kropiwnicki. Komentiral je predlog novega zakona o sodstvu, ki je že izzval številne mednarodne obsodbe in kritike, da bo še omajal že tako razrahljano pravno državo.

Za mednarodno in domačo stroko je največji problem zakona, ki ga je pripravila vladajoča populistična stranka Zakon in pravičnost, v tem, da »politizira sodstvo«. Kakor so pred enim mesecem ugotovili v Uradu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za demokratične institucije in človekove pravice s sedežem v Varšavi, bodo predlagane spremembe povzročile, da bo petnajst predstavnikov sodstva v 25-članskem nacionalnem sodnem svetu imenoval parlament, ne pa tako kot doslej sodniki sami, »zakonodajnim in izvršnim oblastem pa bo omogočen odločujoč vpliv v procesu izbiranja sodnikov«. »To bo ogrozilo neodvisnost telesa, čigar glavna naloga je zagotavljanje neodvisnosti sodstva na Poljskem,« je Ovse zapisala v svojem »zaključnem mnenju«. V njem trije mednarodni pravni strokovnjaki trdijo, da lahko te zakonske spremembe, če bodo sprejete, zmanjšajo zaupanje ljudi v sodstvo, njegovo legitimnost in verodostojnost ter »spodkopljejo prav tiste temelje demokratične družbe in vladavine prava, ki so jih sodelujoče države v Ovse zavezane spoštovati, saj so predpogoj za varnost, pravičnost in stabilnost.«

Ogrožena neodvisnost sodstva

Predlagane zakonske spremembe so konec aprila obsodili tudi v Evropski mreži sodnih svetov, katere član je tudi Sodni svet Republike Slovenije. Po mnenju njihovega izvršnega odbora lahko nova zakonodaja ogrozi neodvisnost sodstva na Poljskem. Odzvali so se tudi v Evropski uniji. Marek Kuchciński, ki je kot član vladajoče stranke »maršal sejma«, kakor pravijo predsedniku poljskega spodnjega doma parlamenta, je konec aprila dobil iz Strasbourga pismo, v katerem mu je evropski komisar za čovekove pravice Nils Muižnieks izrazil podobne pomisleke o grožnjah za neodvisno sodstvo. Hkrati pa je opozoril, da predlagane zakonske spremembe niso v skladu s samo poljsko ustavo, zato je poslance sejma pozval, naj jih zavrnejo.

Mednarodna opozorila niso zalegla, predlog zakona, po katerem bo moralo tudi vseh dosedanjih 15 predstavnikov sodnikov v sodnem svetu v 30 dneh po njegovem sprejemu odstopiti, je ta teden vstopil v glasovalni stroj, ki ga obvladuje vladajoča stranka Pravičnost in mir. Na njihovo odločenost, da bodo zakon spremenili, ni vplivala niti raziskava sodnega sveta in sodniškega združenja, v kateri je 97 odstotkov od 3000 vprašanih poljskih sodnikov odgovorilo, da bodo spremembe ogrozile njihovo neodvisnost. V vladajoči stranki »si ne morejo zamisliti, da bi lahko bila kaka javna institucija povsem neodvisna«, pravi nekdanji predsednik poljskega ustavnega sodišča Andrzej Rzepliński. Sam to dobro ve, saj je na svoji koži občutil, kako sta si ostali dve veji oblasti zagotavljali vpliv nad vrhovnim pravnim telesom v državi, ki ga je bil vodil, zaradi česar je Varšava že prišla v spor z Brusljem.

Predstavniki oblasti očitke o napadu na neodvisnost sodstva odločno zavračajo. To, da bodo odslej sodniške člane sodnega sveta izbirali poslanci, po besedah namestnika poljskega pravosodnega ministra Marcina Warchoła ni »politizacija«. To bo le »družbeni nadzor, za katerega ima parlament mandat, ki je redno preverjan na volitvah«, je Warchoł včeraj povedal za britanski časnik Financial Times. Po njegovih besedah je glavni namen sprememb izboljšanje delovanja sodišč, kar da bo povečalo njihovo učinkovitost in ljudsko zaupanje v njih. Ko je prejšnji mesec predstavljal reforme na kongresu sodnikov, so ga ti izžvižgali. Ta pa je predstavnike sodne veje oblasti obtožil, da so neposredni potomci tistih, ki so v komunističnih časih izrekali smrtne obsodbe poljskim domoljubom.