Poljska: Korenito izkoreninjanje prejšnjega

Na Poljskem si zakonodajna in izvršilna oblast podrejata sodno.

Objavljeno
29. december 2015 16.16
POLAND-CONSTITUTION/CRISIS
Boris Čibej
Boris Čibej
Novi zakon o ustavnem sodišču bo le odpravil prejšnji sistem zvez in poznanstev, je prepričan predsednik vladajoče stranke Zakon in pravičnost Jarosław Kaczyński. Vodja Gibanja za obrambo demokracije Mateusz Kijowski, ki je na protestih proti novemu zakonu po večjih poljskih mestih zbral več deset tisoč demonstrantov, pa je izjavil, da ta pomeni »konec demokracije na Poljskem«.

»Zdaj se začenja proces ponovnega osvajanja države, in ta utegne biti brutalen,« je pred kakim mesecem za spletišče Politico povedal neimenovani svetovalec predsednika Andrzeja Dude, ki je kot kandidat Zakona in pravičnosti na majskih volitvah nepričakovano premagal dotedanjega predsednika Branisława Komorowskega iz vrst prejšnje vladajoče stranke Državna platforma.

Novi zakon o ustavnem sodišču je le eden od ukrepov desničarske stranke, ki se je konec oktobra po prepričljivi zmagi na parlamentarnih volitvah po osmih letih vrnila na oblast in to takoj začela utrjevati s kadrovskimi spremembami na vodilnih položajih v državnih in javnih ustanovah.

Tik pred volitvami je prejšnji parlament potrdil pet novih članov ustavnega sodišča, a jih je novi parlament brž odpoklical, izbral pet drugih, te pa je takoj potrdil tudi predsednik države. Toda na ustavnem sodišču so se uprli in razglasili odločitev zakonodajalcev za neustavno, zato so se ti odzvali tako, da so spremenili sam zakon o delovanju ustavnega sodišča. To 15-člansko telo po novem zakonu sodbe sprejema le še z dvotretjinsko večino, in ne več z navadno, pri odločanju pa mora zdaj biti navzočih 13 sodnikov, ne pa le devet kot doslej.

Kaj se je zgodilo z letalom?

»Moramo preoblikovati Poljsko, to preoblikovanje pa mora biti temeljito. A to pravico nam zdaj kratijo, čeprav smo zmagali na volitvah,« je pred dnevi povedal Kaczyński, jezični soustanovitelj stranke, ki ji je zmaga omogočila samostojno vladanje v državi. Sam ostaja v ozadju, saj je vodstvo vlade prevzela dokaj neznana Beata Szydło. A v njeni vladi sedi tudi obrambni minister Antoni Macierewicz, ki pred leti v javnih nastopih ni skrival antisemitizma, zdaj pa javno nasprotuje izsledkom uradne preiskave o nesreči letala, v katerem je pred petimi leti v bližini ruskega mesta Smolensk umrl tedanji poljski predsednik in brat dvojček njegovega strankarskega šefa Lech Kaczyński. Čeprav so tako poljski kot ruski preiskovalci krivdo zvalili na posadko, je Macierewicz prepričan, da je bilo letalo sestreljeno. Izsledki poljske uradne preiskave so izginili s spletnih strani, po besedah tiskovne predstavnice vlade Elżbiete Witek pa ne bi bila napačna ideja, če bi posebno sodišče ugotovilo, kakšno vlogo pri letalski katastrofi je odigral tedanji poljski premier, nekdanji voditelj Državljanske platforme in sedanji predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Sporna pomilostitev

Veliko ogorčenja je izzvala tudi odločitev predsednika Dude o pomilostitvi novega šefa tajnih služb Mariusza Kaminskega, ki je bil obsojen na tri leta zapora zaradi prekoračitev pooblastil leta 2007, ko je v zadnji vladi pod taktirko Zakona in pravičnosti vodil državni protikorupcijski urad. V mednarodni javnosti pa je odmevala tudi nedavna zamenjava vodstva z Natom povezanega raziskovalnega središča v Varšavi, ki so jo izvedli z nočnim »napadom« vojaške policije.