Tiskane izdaje
Bruselj – Na sedežu evropske komisije v palači Berlaymont so na dan izteka trimesečnega roka nestrpno pričakovali pismo uradne Varšave z odgovorom na bruseljske očitke in priporočila o spoštovanju vladavine prava.
Evropska komisija je 20. decembra prvič v zgodovini sprožila postopek skladno s 7. členom pogodbe o EU in državam članicam predlagala, naj sprejmejo ugotovitev o jasnem tveganju za resno kršitev vladavine prava. Z reformami, ki naj bi spodkopavale neodvisnost sodstva in ga podrejale političnemu vplivu, da je bil prizadet celoten sistem – od ustavnega sodišča do sodnega sveta. Sproženi postopek bi v skrajnem, v danih okoliščinah pa ne najverjetnejšem scenariju lahko privedel do sprejetja sankcij proti Varšavi, vključno z odvzemom glasovalnih pravic.
Poljska vlada, ne glede na pritisk iz institucij EU in posameznih držav članic, še ne kaže konkretnih znamenj popuščanja. Tako je premier Mateusz Morawiecki pred dvema tednoma Bruslju predstavil belo knjigo, v kateri pojasnjujejo, zakaj so bile reforme pravosodnega sistema neizogibne. V njej je navedena komunistična dediščina v sodstvu in njena neučinkovitost, saj da se kljub zadostni kadrovski zasedbi in financiranju kopičijo zaostanki. Tudi v javnosti da je bilo izgubljeno zaupanje v pravosodni sistem. Bruslju očitajo, da reforme ocenjuje prenagljeno.
Dialog ni dovolj
V poljski vladi sicer v odgovarjanju na očitke zatrjujejo, da so v reformah uporabili primere najboljših praks iz drugih članic EU. Še več, poljski sistem naj bi po novem glede neodvisnosti imel prednost pred drugimi. Denimo: v Nemčiji da sploh nimajo sodnega sveta in da imajo pri imenovanju sodnikov največ besede politiki. V evropski komisiji po drugi strani opozarjajo, da odločitve ustavnega sodišča sploh niso bile objavljene in niso spoštovane. Opozarjajo na nesprejemljivo diskrecijsko pravico ministra za pravosodje za podaljševanje mandatov sodnikov in imenovanje predsednikov sodišč.
Evropska komisija je o napovedih nadaljnjih korakov še pazljiva. Za EU pristojni ministri držav članic naj bi se vprašanja spet lotili aprila in odločili, kako bodo delovali v prihodnje. Tudi v Nemčiji, ki je bila do zdaj bolj zadržna, opozarjajo, da je položaj težaven. Državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu Michael Roth je v Bruslju opozoril, da podpirajo pogovore evropske komisije z Varšavo in da si želijo skorajšnjih pozitivnih rezultatov. A zgolj dialog ni dovolj. V Nemčiji pričakujejo ustrezne spremembe zakonodaje, s katerimi bodo upoštevani upravičeni zadržki evropske komisije.
»Bela knjiga ni odgovor«
Prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans je Varšavo še enkrat opozoril, da pravica do pravosodne reforme ne pomeni pravice do političnega podrejanja pravosodja. To ni ključno samo za EU in njena temeljna načela, med katera sodi vladavina prava, ampak tudi za delovanje enotnega notranjega trga, ki potrebuje neodvisno pravosodje. »Bela knjiga ni odgovor na priporočila,« je povedal. Za nadaljevanje postopkov bi se o očitkih Poljski moralo strinjati štiri petine članic. Poleg Madžarske še tri baltske članice veljajo za dvomljivke o ustreznosti postopkov evropske komisije.
Kot voda na mlin bruseljskemu razumevanju stvari, je bila odločitev irskega sodstva, ki noče izvršiti evropskega pripornega naloga za poljskega državljana, ki je doma obdolžen preprodaje drog in že nekaj let živi na Irskem. Namesto prijetja in predaje Poljski so sprožili postopek pred sodiščem EU, ki naj bi se do tega opredelilo. Irsko sodišče se je sklicevalo na položaj v poljskem pravosodju in omenjalo posege v njegovo neodvisnost, ki so bili izpeljani v zadnjih letih. Zaradi takšnih razmer v pravosodju bi v končni fazi na Poljskem bile ogrožene pravice prijetega.
