»Porušili bomo zidove strahu!«

Skoraj leto dni po propadlem poizkusu vojaškega državnega udara, po katerem je Turčija krenila na pota diktature, je več sto tisoč ljudi v nedeljo v Istanbulu jasno pokazalo, da je substanca turške republike še vedno močna. Uradna Ankara bo morala opoziciji – če se hoče izogniti konfliktu – prej ali slej prisluhniti.

Po čistkah in množičnih aretacijah, ki so sledile razglasitvi izrednih razmer ter aprilskem referendumu o uvedbi predsedniškega sistema, je bil pogled na morje protestnikov proti iz dneva v dan bolj avtoritarnemu turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu precej presenetljiv. Če se je pohod iz Ankare v Istanbul, ki ga je sprožila obsodba drugega človeka republikanske stranke Enisa Berberogluja na petindvajset let zaporne kazni, začel tiho in skromno, se je končal glasno in − pomenljivo.

V nedeljo je stotisoče ljudi vihralo s turškimi zastavami. Mnogi so bili opremljeni s podobami očeta turške republike Mustafe Kemala Atatürka. Med protestniki – med njimi jih je več deset tisoč na »pohodu pravičnosti« iz Ankare v Istanbul vztrajalo vseh petindvajset dni – ni bilo mogoče opaziti strankarskih simbolov. In to kljub temu da je tako pohod kot protestni shod v Istanbulu organizirala največja turška opozicijska republikansko-ljudska stranka (CHP). Desettisoči so bili oblečeni v majice z napisom »Adalet« – pravičnost.

»Živimo v obdobju diktature!«

»Nihče ne bi smel misliti, da se je ta pohod končal. Ta pohod se šele začenja,« je predsednik CHP Kemal Kiliçdaroğlu nagovoril več sto tisoč ljudi. »Ponovno smo se rodili – naša država, naši otroci. Uprli se bomo krivicam!« je 69-letni možakar, ki bi ga bilo zaradi »patriotskega« odziva po lanskoletnem propadlem poskusu vojaškega državnega udara še pred nekaj meseci mogoče označiti za desno roko predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, dodal pred vzhičeno publiko. Ta je ves čas vzklikala geslo protestnega pohoda: »Pravice, zakon, pravičnost!«

Po nekaterih ocenah se je na protestu zbralo skoraj pol milijona ljudi. Incidentov ni bilo. Protest je varovalo 15.000 policistov. Turška policija je z organizatorji zgledno sodelovala – to bi moral biti dober znak. Še posebej nekaj dni pred obletnico propadlega puča, ki jo bodo v Turčiji prihodnji konec tedna zaznamovali na vsakem koraku. »To ni protivladni protest. Pomembno je, da se prepozna izredno mirna nrav procesa in tudi naših posebnih ciljev. Izkazujemo kolektivno, nestrankarsko željo po neodvisnem in poštenem pravosodju, ki ga v Turčiji zadnje časa primanjkuje,« je v nedeljo pred začetkom demonstracij, ki se jih je udeležila tudi preganjana pisateljica Asli Erdoğan, povedal tiskovni predstavnik protestirajočih pohodnikov Samet Akten.

Kiliçdaroğlu, ki ga v Turčiji mnogi vidijo kot – vsaj teoretično – edinega možnega Erdoğanovega nasprotnika, je turškega predsednika, ki bi protestni shod v skladu z ukrepi, ki jih predvidevajo izredne razmer, lahko prepovedal, a tega ni storil, z govorniškega odra pozval, naj nemudoma ukine izredne razmere in na prostost izpusti dva zapornika, ki gladovno stavkata. Kiliçdaroğlu je predsednika, ki ga je v času propadlega puča in po njem tako brez oklevanja podprl, da iz zaporov izpusti tudi množico novinarjev, poslancev in vojakov, obenem pa tisoče odpuščenih državnih uradnikov vrne na njihova delovna mesta. »Pravičnost je pravica! Svoje pravice hočemo nazaj! Milijoni zahtevamo novo družbeno pogodbo!« je bil neposreden Kiliçdaroğlu, ki je že bil deležen »klasičnih« obtožb o podpori terorizma, a (za enkrat) še ni bil odpeljan pred zasliševalce in sodnike.

Voditelj turške opozicije je oblasti med drugim tudi pozval naj izvajajo ustavnih sprememb, ki so bile z minimalno večino izglasovane na aprilskem referendumu, sicer v osnovi namenjenemu uvedi predsedniškega sistema in »legitimizaciji« avtoritarnosti. »Živimo v obdobju diktature,« je ocenil Kiliçdaroğlu.

Nedeljsko upanje in ponedeljkove nove aretacije

Če je bilo v nedeljo v Turčiji med pripadniki opozicije, aktivisti in borci za človekove pravice (tistimi, ki so še na prostosti) po dolgih mesecih strahu in negotovosti vendarle mogoče čutiti nekaj optimizma, je ponedeljkovo jutro postreglo z novim šokom. Oblasti so namreč priprle dvainsedemdeset zaposlenih na dveh istanbulskih univerzah, med njimi tudi nekdanjega svetovalca opozicijskega voditelja Kemala Kiliçdaroğluja.

Nekaj dni pred prvo obletnico propadlega poizkusa vojaškega državnega udara, ki je močno spremenil politična in tudi družbena razmerja v varnostno in geostrateško izjemno občutljivi državi, se napetosti stopnjujejo.