Poslavljanje od neupoštevanih minških dogovorov

Za Ukrajino in njene zahodne pokroviteljice je stvar jasna: minških dogovorov ne izpolnjuje Rusija. V Moskvi pa trdijo, da se obveznostim izogiba­ Kijev, ki da se je z novim zakonom o ponovni priključitvi uporniških ozemelj na jugovzhodu države sam odrekel sporazumoma iz beloruske prestolnice.

Te dni se je krizo na jugovzhodu Ukrajine znova odpravil reševat posebni ameriški odposlanec Kurt Volker, ki je imel v torek v Kijevu, kakor se je pozneje pohvalil na twitterju, »dober pogovor« z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom. Podrobnosti njunega razgovora niso znane, so pa pozneje v Porošenkovem kabinetu v izjavi za javnost zapisali, da sta sogovornika izrazila zaskrbljenost, ker Rusija ne izpolnjuje minških sporazumov. Po njihovih besedah sta zdaj v Donbasu prednostni nalogi zagotovitev premirja in umik »ruskih okupacijskih sil iz Ukrajine«.

Korak nazaj

O ustavitvi vojne v Ukrajini, v kateri je v zadnjih slabih štirih letih umrlo vsaj 10.300 ljudi, več kot 1,6 milijona pa prisilno zapustilo domove, se bo Volker jutri v Dubaju pogovarjal tudi z ruskim kolegom Vladislavom Surkovom. Njuno zadnje novembrsko srečanje v Beogradu je ameriški posrednik označil za »korak nazaj«, pred dnevi pa izjavil, da so v Kijevu radovedni, kako »bomo nove ameriške sankcije proti Rusiji uporabili« pri dogovarjanju o trajnem mirovnem načrtu za Donbas.

Medtem ko Zahod za še vedno trajajoče spopade v tej regiji, ki se počasi spreminja v območje »zamrznjenega konflikta«, obtožuje Rusijo, ta vztrajno zanika vojaško navzočnost v Donbasu, krivca za nadaljevanje vojne pa vidi v Kijevu. Zadnji dokaz za »negativne­ vplive na pozitivno reševanje znotrajukrajinskega konflikta« je konec prejšnjega tedna ruski svet za nacionalno varnost na srečanju s predsednikom Vladimirjem Putinom našel v novem ukrajinskem zakonu o »državni politiki do vzpostavitve državne suverenosti nad začasno okupiranimi območji v Doneški in Luganski regiji«, ki ga je po skoraj štirih mesecih razprav ukrajinski parlament sprejel prejšnji četrtek. Zakon še ni začel veljati, podpisati ga mora še predsednik države, ta pa tega formalno ne more storiti, dokler ne bo vrhovna rada na začetku februarja najprej obravnavala in skoraj zagotovo zavrnila predloga opozicije o odpravi prav tega, pravkar sprejetega ­zakona.

Nič čudnega, da je zakon dvignil veliko prahu v Moskvi, saj je v njem Rusija označena za agresorsko državo, ki je anektirala Krim in je odgovorna za tragične dogodke v »začasno okupiranem« Donbasu. Toda v Rusiji so opozorili, da bo Porošenko s podpisom tega zakona uveljavil nekaj, kar je v popolnem nasprotju s tistim, kar je podpisal v beloruski prestolnici.

Novi zakon ne le da ne dopušča možnosti neposrednega dialoga med oblastmi v Kijevu in predstavniki upornikov na jugovzhodu države, kar je ena od zahtev minških dogovorov, ampak tudi nalaga kazensko odgovornost za sodelovanje pri delu »okupacijske administracije«, čeprav je splošna amnestija del tega, kar je zapisano v dokumentih iz Minska.

»Hrvaški« način

»To je konec minških dogovorov,« je pred dnevi za rusko spletišče Gazeta.ru izjavil direktor moskovskega Inštituta za sodobno ekonomijo Nikita Isajev. Tudi njegov kolega Nikita Danjuk z Inštituta za strateško raziskovanje in napovedi je poudaril, da sta Kijev in (njegov pokrovitelj) Washington s tem zakonom zabila žebelj v krsto poskusov diplomatskega reševanja konflikta.

Zato bi morala po njegovem mnenju Moskva temeljito premisliti, kakšna bo njena bodoča politika, da ne bo postala talka svoje zavezanosti od varnostnega sveta ZN potrjenim sporazumom, ki jih nihče drug ne spoštuje. »Če bo Kijev z odobritvijo Washingtona začel agresivne korake proti nepriznanima republikama, bo Rusija obvezno odgovorila,« je napovedal analitik. Spomnil je, da je v minških sporazumih zapisano, da sta Doneck in Lugansk neodtujljiv del Ukrajine. »Če hoče Kijev prekiniti dogovore, lahko tudi Moskva spremeni stališče do tega vprašanja,« je posvaril Danjuk. Več analitikov je opozorilo, da je novi zakon Kijevu odprl pot do nasilnega oziroma »hrvaškega« načina rešitve težav s svojimi »separatisti«.

Tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred dnevi izjavil, da hočejo ukrajinske oblasti najprej vzpostaviti red in mir na uporniškem ozemlju in šele potem izpolniti druge zaveze iz minških sporazumov o amnestiji, posebnem statusu Donbasa in volitvah, čeprav je vrstni red v sporazumih zastavljenih nalog ravno nasproten.

Še vedno brez posebnega statusa

V pogovoru za časnik Kommersant je Lavrov povedal, da v nasprotju s tem, kar je podpisal njihov predsednik, ukrajinske oblasti nočejo podeliti regiji posebnega statusa, preden tam ne bodo izvolili svojih političnih predstavnikov. »Mi jih sprašujemo, ali hočejo reči, da bodo dali posebni status le tistim, ki so jim pogodu. Oni pa odgovarjajo: da, tako hočemo,« je dejal minister. Po njegovih besedah je novi ukrajinski zakon v nasprotju z minškima sporazumoma, kar da je jasno tudi Zahodu, kjer da se čedalje bolj zavedajo, kakšno igro igrajo sedanje kijevske oblasti, ki se hočejo izogniti izpolnjevanju svojih obvez iz minških sporazumov.

»A ker so to oblast, ki absolutno ni sposobna izpolnjevati dogovorov, vzeli pod svoje okrilje, na Zahodu zdaj ne morejo javno kritizirati dela njihovih podložnikov. Razumljivo je, da je to povezano z njihovo lažno predstavo o svojem prestižu in ugledu, a takšno je pač življenje,« je dodal vodja ruske diplomacije.