Berlin - V 88. letu starosti je v Ludwigshafnu umrl nekdanji nemški kancler Helmut Kohl. Oče nemške združitve in evropskega združevanja je kot kancler Zahodne Nemčije vladal med leti 1982 in 1990 ter kot kancler združene Nemčije še do leta 1998.
Osrednjo evropsko državo je krščanski demokrat vodil tudi med slovenskim prizadevanjem za samostojnost in je skupaj s svojim zunanjim ministrom Hans-Dietrichom Gensherjem odločilno pomagal pri mednarodnemu priznanju naše države.
Veliki Evropejec
Leta 1930 v pfalškem Ludwigshafnu rojeni Helmut Kohl je celih šestnajst let vodil nemško vlado ter s tem postavil še vedno veljavni rekord po drugi svetovni vojni. V tem času je kancler nemške združitve in evropskega združevanja svojo državo ter vso celino zaznamoval kot le redki.
Kohl se je v bonsko kanclersko palačo povzpel po prelomu liberalne FDP s tedanjim socialdemokratskim kanclerjem Helmutom Schmidtom, in si je pri tem nakopal tudi številne sovražnike. Na koncu se je izkazal za bolj daljnovidnega od svojih kritikov, saj je že zgodaj presodil, da je lahko le združena Evropa pravi odgovor na tragično nemško preteklost, ki jo je občutil tudi sam. Njegov starejši brat je padel kot vojak v drugi svetovni vojni, njegov globoko katoliški oče, ki je z nezaupanjem opazoval vzpon Adolfa Hitlerja, pa je med enim od svojih obiskov s fronte dejal: »Bog nam pomagaj, če se bomo morali spokoriti za naša dejanja!«
V ideološko razdeljeni Nemčiji hladne vojne pa je krščanskodemokratski kancler za mnoge levičarje zaradi svoje trdne zavezanosti zahodnim vrednotam poosebljal staro in tisoči so šli na ulice demonstrirat proti nastanitvi Natovih jedrskih Pershingov. Na drugi strani železne so Sovjeti seveda nameščali rakete SS 20, a tam protivladne demonstracije tedaj še niso bile dovoljene. Krščanskodemokratski kancler pa se ni dal motiti in ko so poleti 1989 številni vzhodnonemški državljani prek Madžarske prehajali na Zahod in je novembra padel berlinski zid, je predlagal program v desetih točkah za »preseganje razdelitve Nemčije in Evrope«.
Gledal je dlje od drugih
Maja sta obe Nemčiji sklenili meddržavno pogodbo o denarni, gospodarski ter socialni uniji in po sklenjenih pogajanjih dva-plus-štiri z zasedbenimi silami se je lahko Nemčija tretjega oktobra 1990 združila. Nemška vlada je tedaj še zasedala v Bonnu in prijetno, a zaspano porensko mestece je bilo za mnoge najbolj primerna prestolnica nacistične dedinje, Kohl pa je spet enkrat gledal dlje od drugih in po združitvi države odločno podprl tudi selitev vlade v nekdanji imperialni Berlin.
Berlin se je spet prelevil v svetovljansko velemesto, Nemčija pa se je zaradi vseh finančnih bremen združitve ter predrage socialne države gospodarsko potapljala in si v konec devetdesetih let minulega stoletja že prislužila naziv evropskega bolnika. Ko se tudi na novem vzhodu države niso uresničile cvetoče pokrajine, ki jih je obljubljal, je socialdemokratski »tovariš šefov« Gerhard Schröder kanclerja Kohla leta 1998 premagal na volitvah. Stari kancler je verjel, da ni imel izbire, zahodnonemško marko je moral izenačiti z vzhodnonemško, če ne, bi se na zahod države izselila večina vzhodnih Nemcev, vzhodnonemško gospodarstvo pa tako ni bilo več konkurenčno.
Pomagal k mednarodnemu priznanju naše države
Kljub vsem težavam pa danes v nemških vzhodnih deželah ni veliko takšnih, ki bi si želeli nazaj v stare komunistične čase in Helmut Kohl bo za vedno ostal na piedestalu kanclerja nemške združitve - in evropskega združevanja, potem ko je pristal na francosko prigovarjanje za skupno evropsko valuto. Evro se je rodil leta 1999, v tistem času pa se je začela razraščati tudi donatorska afera, ki je na koncu zapečatila tudi Kohlovo strankarsko kariero. Ker ni hotel izdati imen nezakonitih donatorjev CDU, je z njim kot predsednikom stranke obračunala njegova »deklica« Angela Merkel, ki jo je iz zametkov vzhodnonemške demokracije sam povzdignil na ministrski položaj. Prizadeti Kohl se je umaknil, a je ostal prevelik Evropejec, da bi se za vedno skrival za svojo užaljenostjo. V zadnjih letih ga je huda v zasebnost umaknila huda poškodba po padcu.
Helmuta Kohla se bo za vedno spominjala tudi Slovenija, saj je skupaj s svojim zunanjim ministrom Hans-Dietrichom Gensherjem odločilno pomagal k mednarodnemu priznanju naše države. Spominu nanj so se tako poklonili tudi slovenski politiki in ga označili za velikega prijatelja Slovenije. Odzivi ob njegovi smrti pa prihajajo tudi z ostalih koncev sveta.













