Tiskane izdaje
Ženeva, Luksemburg − Vodja Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Antonio Guterres je Evropsko unijo pozval k sprejetju »nujnih in pogumnih ukrepov« za soočenje s krizo. Kot je dejal, je odziv EU na begunsko krizo ključen za prihodnost Unije. Posvaril je, da bo razdeljena EU koristila samo tihotapcem ljudi.
Evropska unija mora po Guterresovem mnenju poskrbeti, da bo Evropo po legalnih poteh doseglo več migrantov, zagotoviti 200.000 namestitvenih mest in pomagati državam, ki se soočajo z največjim navalom pribežnikov − Grčiji, Madžarski in Italiji. Guterres je še poudaril, da se ne more nobena država sama soočati z begunsko problematiko, prav tako pa ne more nobena država zavrniti pomoči beguncem.
Na zaostrovanje razmer se je odzval tudi izvršni direktor Unicefa Anthony Lake, ki je dejal, da je ukrepanje nujno. »Otroci begunci si usode niso izbrali sami, saj na razvoj dogodkov niso imeli vpliva. Ti otroci so upravičeni do posebne zaščite, kar je njihova pravica,« je dejal. Po njegovih besedah je v prvi polovici letošnjega leta za azil v Evropi zaprosilo več kot 106.000 otrok.
O begunski krizi zunanji ministri EU
O čedalje hujši begunski krizi in možnostih za ukrepanje bodo danes in jutri na neformalnem srečanju v Luksemburgu razpravljali zunanji ministri Unije. Jutri se jim bo na pogovorih pridružila tudi peterica kandidatk za članstvo v Uniji.
Zaradi vse bolj pereče krize je gostitelj srečanja, luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, predlagal vzpostavitev evropske agencije za begunce. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je predlagal postavitev sprejemnih središč bliže konfliktnim območjem zunaj Evrope, kjer so že begunska taborišča. Te sprejemnice naj bi bile za vse prosilce za azil vstopna točka v EU, piše STA. Tusk je tudi predlagal, naj EU okrepi pomoč državam na meji s konfliktnimi območji, zlasti Turčiji, Jordaniji, Libanonu in Maroku. Pozval je še k pošteni razporeditvi najmanj 100.000 beguncev med članice.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker bo prihodnji teden sicer predvidoma razgrnil načrt za namestitev najmanj 160.000 beguncev po članicah Unije, da bi s tem omilili pritisk na države, ki so se znašle na prvi frontni črti begunske krize − Grčijo, Italijo in Madžarsko.
O begunski krizi tudi Višegrajska četverica
O begunski krizi bodo danes razpravljali tudi češki, slovaški, madžarski in poljski predsedniki vlad, ki se bodo popoldne sešli v Pragi. Izredni vrh tako imenovane Višegrajske četverice, ki je zadnje čase tarča kritik zaradi svoje ostre politike do beguncev, je sklical češki premier Bohuslav Sobotka.
Na srečanju naj bi med drugim sprejeli deklaracijo o skupnem delovanju pri reševanju begunske krize v Evropi. Četverica, ki jo poleg Sobotke sestavljajo še slovaški premier Robert Fico, poljska premierka Ewa Kopacz in predsednik madžarske vlade Viktor Orbán, naj bi se izrekla za okrepitev nadzora zunanjih meja schengenskega območja ter se zavzela za čimprejšnji začetek delovanja sprejemnih centrov za begunce v Italiji in Grčiji. Pričakovati je tudi, da bodo znova zavrnili obvezujoče kvote za razporeditev beguncev v EU.
Za te sta se včeraj sicer znova zavzeli Nemčija in Francija. Kot je včeraj v švicarskem glavnem mestu Bern povedala nemška kanclerka Angela Merkel, se državi strinjata, da mora Evropska unija uvesti obvezne kvote za prerazporeditev beguncev po članicah. Glede na sporočilo iz Elizejske palače sta Merklova in francoski predsednik François Hollande zagnala tudi skupno pobudo za oblikovanje evropske migracijske politike. EU bi se morala odpreti beguncem in spoštovati svoje vrednote. »Evropa mora ščititi vsakogar, ki mu predstavlja zadnje upanje,« so sporočili iz Elizejske palače. Ob uvedbi kvot predlagata tudi izboljšanje standardov pri določanju pravice do azila. Vse nezakonite priseljence oziroma ekonomske migrante bi bilo treba vrniti v njihove države, sta predlagala.
