Tiskane izdaje
Berlin – »Praznovali smo srebrno poroko, lahko se dogovorimo že za praznovanje zlate obletnice!« je nemški zunanji minister Sigmar Gabriel v berlinski Auswärtiges Amt pozdravil slovenskega kolega Karla Erjavca. Obisk je bil delovne narave, sogovornika pa sta obeležila tudi obletnico nemškega priznanja Slovenije in podpisala skupno izjavo o nameri slovensko-nemškega dialoga, ki naj vzpostavi nov institucionalni okvir odnosov med državama in oblikuje nove možnosti sodelovanja.
Slovenija je po neodvisnosti prava zgodba o uspehu, je ocenil socialdemokratski zunanji minister Nemčije, in to ne le zaradi odličnih gospodarskih odnosov, ampak tudi političnih in kulturnih. Državi sta pomembni partnerici v Evropski uniji in zvezi Nato, Gabriel pa je poudaril tudi konstruktivno sodelovanje pri obvladovanju zadnjega velikega begunskega vala in skupna prizadevanja za iskanje evropskih rešitev za države Zahodnega Balkana. Ob številnih tamkajšnjih težavah Nemčija ceni slovenske nasvete. »Slovenija je močna nacionalna država z veliko samozavestjo, a tudi močna in solidarna partnerica v Evropski uniji!«
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki je s Sigmarjem Gabrielom sodeloval že kot minister za okolje, je zadovoljen, da je ob Dnevu Evrope in petindvajsetletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov v Berlinu, saj je Nemčija za Slovenijo pomembna partnerica v gospodarstvu, politiki in na vseh drugih področjih. Blagovna menjava med državama se nenehno povečuje in je lani dosegla že skoraj deset milijard evrov, kar je dvajset odstotkov celotne slovenske gospodarske in blagovne izmenjave. »Ves čas teče tudi visoki politični dialog,« je spomnil na letošnji obisk predsednika Boruta Pahorja pri kanclerki Angeli Merkel pred njegovim obiskom v Moskvi, obeta pa se tudi obisk novega nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja v Sloveniji ob procesu Brdo-Brijoni. Ta bo tudi priprava na tako imenovano berlinsko konferenco o Zahodnem Balkanu, ki bo julija v Trstu.
»Nemčijo in Slovenijo združuje skrb za Zahodni Balkan, saj vemo, da je regija v tem trenutku precej nestabilna,« je slovenski gost omenil dogodke v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini, odnose med Prištino in Beogradom, Srbijo in Hrvaško ter Srbijo in Albanijo. »Mislim, da nas čaka veliko izzivov,« je ocenil. »Nemčija je ena najpomembnejših članic EU in gotovo je obema državama v interesu stabilnost Zahodnega Balkana, saj ta več stabilnosti prinaša tudi Evropski uniji.« Omenil je podobne poglede na številne mednarodne krize in zagotovil, da bo Slovenija še naprej verodostojna partnerica ne le Nemčiji, ampak tudi znotraj Evropske unije in zveze Nato.
Po srečanju z nemškim kolegom je slovenski zunanji minister poročal tudi o pogovorih o odnosih med Slovenijo in Hrvaško z vidika izdaje arbitražne odločbe. »Nemško stališče je, da je potrebno mednarodne sporazume spoštovati in s tem tudi mednarodne arbitražne odločbe. To je podobno stališče, kot ga zastopa evropska komisija.« Iz pogovora z nemškim kolegom je po njegovem prepričanju mogoče razumeti, da bo Nemčija vztrajala pri spoštovanju arbitražne odločbe in tudi njenem uresničenju. Slovenski zunanji minister je Sigmarja Gabriela seznanil tudi s problemom dolgih čakalnih vrst na slovensko-hrvaški meji in jasno povedal, da ne gre za nagajanje, ampak za dosledno zaščito schengenske meje. »Slovenija je del Schengna in to želi tudi ostati.« Gabriel se strinja s slovenskim dogovorom z evropsko komisijo o ciljnem nadzoru v času daljših čakalnih vrst.
Na Zahodnem Balkanu je nemško stran najbolj zanimal položaj v Makedoniji, kjer sogovornika upata na nemoteno odvijanje demokratičnega procesa, ki sta ga podprli tudi evropska komisija in ZDA. »Vemo, da prihaja do etničnih napetosti, kar ni dobra popotnica za stabilnost Makedonije.« Govorila sta tudi o položaju v Srbiji, kjer si želijo nadaljevanja reform in evropske usmeritve, vidijo pa tudi možnosti za porast investiranja. Voditelja nemške in slovenske diplomacije sta se pogovarjala tudi o Bosni in Hercegovini in Albaniji ter o tem, da je potrebno začrtati infrastrukturne projekte, ki bi zahodno balkansko območje povezali z osrčjem Evropske unije. Še posebej sta poudarila agendo za prihodnost mladih, je povedal slovenski zunanji minister: »Regija je obremenjena s tujimi borci, ki se borijo na strani Islamske države in mladi brez perspektive so lahko lahka tarča radikalizmov.«
Govorila sta tudi o Turčiji, ki jo bo konec meseca obiskal slovenski zunanji minister, tudi Nemčija pa vsaj za zdaj ni zaskrbljena zaradi morebitnega ponovnega začetka begunske krize na tako imenovani balkanski poti. »To pot nadzorujemo in za zdaj ni večjih težav, seveda pa skrbijo odnosi med EU in Turčijo, saj je prav dogovor s to državo zaustavil množični naval migrantov prek zahodno balkanske poti.«
Sigmarja Gabriela je zanimal še gospodarski položaj v Sloveniji, kjer je lahko minister Erjavec navedel stalno gospodarsko rast v minulih letih, ki je zdaj že triodstotna, potem ko je med zadnjo krizo padla zelo padla. Soglašala sta o še večji krepitvi že zdaj zelo dobrih gospodarskih in drugih odnosov med državama.
Zunanja ministra Slovenije in Nemčije sta se pogovarjala tudi o številnih drugih temah. Ob brexitu obe državi zastopata stališče, da se mora z Združenim kraljestvom pogajati vsa sedemindvajseterica ter da je potrebno urediti status državljanov EU v njem in obratno, pa tudi o finančnih obveznostih Združenega kraljestva. Ob ukrajinski krizi, ki zelo obremenjuje odnose med Evropsko unijo in Rusijo, Nemčija še ne vidi takšnega razvoja, kot bi si želeli, a bodo z novimi pogovori v okviru normandijske skupine počakali na vzpostavitev vlade v Franciji. »Minister ni preveč optimističen o hitri politični rešitvi ukrajinske krize,« je povedal Karl Erjavec.
Pozdravila pa sta zmago pristaša Evropske unije Emmanuela Macrona na francoskih predsedniških volitvah. »Upamo, da se bo to volilno leto uspešno končalo za prihodnost Evropske unije,« je slovenski zunanji minister omenil še druge volitve v prihodnjih mesecih, med njimi v Nemčiji in prihodnje leto najbrž tudi v Italiji. »Če še tam zmaga Evropska unija, bomo imeli štiri, pet let časa, da prepričamo državljane EU, da lahko samo Evropska unija nudi blagostanje in dobro prihodnost.«
