Prebujenje srbskih psov čuvajev demokracije

Seksistične opazke na račun novinarke in servilnosti srbskega novinarstva so odstavile srbskega obrambnega ministra.

Objavljeno
08. december 2015 18.03
SERBIA-DEFENCE/MINISTER
Vili Einspieler
Vili Einspieler

Seksistične opazke srbskega obrambnega ministra na račun novinarke so poskrbele za ogorčenje javnosti. Vrstile so se zahteve po njegovem odstopu. Bratislav Gašić je izgubil ministrski stolček zaradi izjave: »Kako rad imam te novinarke, ki tako zlahka pokleknejo«.

Ko je novinarka televizije B92 Zlatija Labović pokleknila, da ne bi bila v kadru snemalcev, se njeni kolegi še niso odzvali na izjavo obrambnega ministra. Nadaljevali so s snemanjem izjave Bratislava Gašića, kot da se ni ničesar zgodilo. Sedma sila je rutinsko oddelala novinarsko konferenco, na kateri se ne postavljajo vprašanja. Na prizorišču si nihče ni razbijal glave z vprašanjem, ali srbsko novinarstvo nemara res do ramen kleči v medijskem blatu ali ne.

Njegove žaljive izjave so poskrbele za ogorčenje šele na spletnih družbenih omrežjih. Ko je po spletu zaokrožilo njegovo necenzurirano politično sporočilo o servilnih novinarjih, so se začele vrstiti zahteve po njegovem odstopu, ker da so bile njegove izjave seksistične, sramotne, primitivne in prostaške. Končno so se zbudili tudi psi čuvaji demokracije in človekovih pravic ter nadzorniki oblasti, ki tako zavzeto kot v Srbiji skrbijo za družbeni pomen novinarstva povsod v svetu.

Minister se je žrtvoval za skupno dobro

Čeprav se je Gašić pozneje opravičil, to očitno ni bilo dovolj. Srbski premier Aleksandar Vučić ga je odstavil zaradi velikega pritiska javnosti. Po njegovih besedah Gašić ne more več ostati na položaju obrambnega ministra, čeprav je eden njegovih najtesnejših sodelavcev in čeprav je delo opravljal odlično. Njegov prijatelj Bata, je še poudaril Vučić, namreč dela desetkrat več in bolje kot tisti, ki ga kritizirajo.

Premier se je opravičil tako novinarki kot vsem srbskim ženskam zaradi ministrovih izjav. Kot je še poudaril, je treba zavarovati vse ženske v Srbiji, ki mora postati moderna, olikana in normalna država. Izrazil je upanje, da se bo lahko Gašić čez leto ali dve vrnil v javno življenje z večjo legitimnostjo, ker je sprejel žrtev, ki je mnogi drugi niso. Čeprav je Vučić ocenil, da je Gašićevo opravičilo novost na srbski politični sceni, ne vidi nobenega opravičila za njegovo sramotno ravnanje.

Vsi poznajo imena umorjenih kolegov

Žaljive in ponižujoče izjave obrambnega ministra so obsodili tudi nekateri njegovi strankarski kolegi, opozicija, predstavniki civilne družbe, informacijski pooblaščenec Rodoljub Šabić, ombudsman Saša Janković, pooblaščenka za varovanje enakopravnosti Brankica Janković, novinarji in novinarska združenja. Slednji so se na protestu pred vladnim poslopjem zavzeli za bojkot Gašićevih novinarskih konferenc, če ne bo odstopil ali če ga premier ne bo odstavil. Predsednik Neodvisnega združenja novinarjev Srbije (NUNS) je poudaril, da je škandal pokazal na najnižjo raven svobode medijev v Srbiji. Protestniki so še zahtevali spoštljiv odnos predstavnikov oblasti do novinarjev in novinark, medtem ko je Fondacija Slavka Ćuruvija, ki ga je umoril nekdanji režim, poudarila, da je minister s svojo aroganco užalil vse državljane in državljanke Srbije.

Po tajfunskih odzivih je zasijalo jutranje sonce, jutro pa je praviloma pametnejše od noči, tako da se je tudi Vučić težkega srco odločil, da bo žrtvoval Gašića za skupno dobro. S cmokom v grlu ga je odstavil, Gačić se je moral posloviti pred vrhuncem svoje politične kariere, najstnike pa bo morda spet zamikalo, ko bodo na trafikah kupovali žvečilne, da bi vpisali novinarstvo na Fakulteti političnih ved v Beogradu.

Navsezadnje lahko novinarji na srbski nacionalki povsem sproščeno kršijo ustavo ali pa objavljajo osebne podatke o zdravstvenem stanju državljanov. Širijo lahko tudi paniko in na vsa usta kričijo o državnem udaru, ne da bi morali odgovarjati za svoja dejanja. Če slučajno ravnajo profesionalno in ne popijejo prve jutranje kave s policijskimi varnostniki ali pa celo zbirajo dokumentirane dokaze za svoje zgodbe, namesto da navajajo »zanesljive vire«, se lahko hitro znajdejo v preiskavi. Vsi v Srbiji dobro poznajo tudi imena in priimke njihovih umorjenih kolegov.