Tiskane izdaje
Po nemški kanclerki Angeli Merkel se zdaj tudi francoski predsednik François Hollande zavzema za Evropo več hitrosti. V intervjuju pred srečanjem s kanclerko in kolegoma iz Italije in Španije je dejal, da morajo tiste države, ki tako želijo, hitreje napredovati, »sicer bo Evropa eksplodirala«.
»Imeti moramo pogum za napredovanje nekaterih držav, četudi se jim vse nočejo pridružiti,« je v Versaillesu dejala nemška kanclerka. Evropske vlade morajo po njenem prepričanju spoznati, »da smo v težkem, zelo živčnem obdobju«. Najpomembnejši izzivi so podnebne spremembe, terorizem in migracije pa tudi »nezadovoljstvo in brezposelnost med Evropejci«.
Sinočnji obisk nemške kanclerke Angele Merkel, španskega premiera Mariana Rajoya in njunega italijanskega kolega Paola Gentilonija pri francoskem predsedniku v Versaillesu je bil prvotno posvečen pripravam na skorajšnjo šestdeseto obletnico podpisa rimske pogodbe, ki je z vzpostavitvijo Evropske gospodarske skupnosti dobro desetletje po drugi svetovni vojni postavila temelje združevanju stare celine. Praznovanje pa je že prej zasenčil vzpon nacionalističnih strank, od katerih si Nacionalna fronta Marine Le Pen prizadeva za zavzetje Elizejske palače. Državniki se ne morejo posvečati le zgodovini tudi zato, ker je sedanjost spet burna: Merklova je morala v ponedeljek zavračati celo obtožbe turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana o »nacističnih metodah«.
Tudi Hollande za več sredstev za obrambo
Konec meseca je pričakovati uradno zahtevo Velike Britanije za izstop iz EU, vse bolj napadalna Rusija – in ameriški zaveznik Donald Trump – pa evropske države sili k povečevanju sredstev za obrambo. To je v Versaillesu podprl tudi François Hollande, ki verjame, da so najpomembnejše prednostne naloge Evrope razvoj skupne obrambne politike, zavarovanje meja in skupno reševanje vprašanja migracij. Evropa mora zavarovati tudi gospodarske interese, »a to ne pomeni niti protekcionizma niti trgovine brez vsakih pravil«.
Foto: shutterstock
Vzpon neliberalnih demokracij
Nepričakovano »pomoč« dobivajo z druge strani Atlantskega oceana, kjer nacionalist Donald Trump tako zelo pretresa domače in mednarodno dogajanje, da tudi številni Evropejci ponovno razmišljajo o nevarnostih gibanj »najprej jaz«. V Franciji že bolje kaže nasprotnikom predsedniške kandidatke Marine Le Pen iz Nacionalne fronte, na Nizozemskem zdaj ne napovedujejo vlade Geerta Wildersa, če si že njegove zmage še nihče ne upa izključevati, in tudi v Nemčiji nacionalistična Alternativa za Nemčijo na zadnjih raziskavah javnega mnenja izgublja priljubljenost. Ob vzponu »neliberalnih demokracij« pa se Evropa kljub vsemu že sprašuje, kako naj v prihodnosti bolj združuje kot razdvaja.
Zdaj tudi francoski predsednik François Hollande predlaga Evropo več hitrosti, o čemer je po britanskem referendumu o izstopu iz Evropske unije že govorila nemška kanclerka Angela Merkel. Močna Evropa je zanjo v novih okoliščinah takšna, da bo omogočala različne hitrosti združevanja, a izključevala ekskluzivne klube, vsaka članica bo lahko sama presodila, koliko združevanja si želi ali lahko prenese. To je bila tudi ena od zamisli za prihodnost Evropske unije, ki jo je v svoji beli knjigi predlagal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Angela Merkel gre k Donaldu Trumpu
Nemška kanclerka se pripravlja tudi na prvi obisk pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, da bi v zaostrenem mednarodnem položaju poskusila poiskati skupne interese s tradicionalno varnostno in politično partnerico. Sporni ameriški predsednik je njeno begunsko politiko označil za katastrofalno ter povrhu napadel še Evropsko unijo in nemški izvoz. Za zavarovanje evropskih gospodarskih interesov se zdaj zavzema tudi francoski predsednik Hollande, strinja pa se s povečevanjem izdatkov za obrambo in boljšim varovanjem evropskih meja.
Evropske meje pred zgodovinskim navalom beguncev varuje tudi sporazum s Turčijo, a agresivna kampanja predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana za uvedbo predsedniškega sistema počasi dosega tudi Nemčijo s tremi milijoni prebivalcev turškega rodu. Medtem ko kanclerka zavrača očitke o »nacističnih praksah«, a je tudi proti prepovedi nastopanja tujih državnikov na nemških tleh, je mesto Hamburg že četrto po vrsti prepovedalo nastop turškega ministra, v tem primeru šefa diplomacije Mevlüta Çavuşoğluja.
