Tiskane izdaje
Bruselj - Ko se bodo voditelji 28 članic danes popoldne zbrali v palači Justus Lipsius na jesenskem vrhu EU, bo vse druge teme zasenčila begunska kriza.
Vsaj načelno bodo voditelji po navedbah diplomatov poskušali pokazati »duha enotnosti«. S tematskimi sklopi, ki so na mizi, se ukvarjajo že nekaj mesecev. To je prihodnost dublinskega sistema, ki se je zlomil pod begunskim pritiskom. Vir pri EU, ki je seznanjen s pripravami vrha, je ocenil, da bi bilo nevarno razglašati dublin za mrtvega, preden bi bila sprejeta nova ureditev. Nadaljevala se bo razprava o čimprejšnjem vzpostavljanju »hot spotov« za premeščanje beguncev po Evropi in vračanje migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito, v domovine.
Iz osnutka sklepov vrha, ki smo ga pridobili, je razvidno, da se bodo voditelji zavzeli za utrjevanje nadzora zunanje meje. Razmišljajo o razvoju evropskega mejnega sistema in obalne straže. To po razlagah virov ne bi pomenilo odprave nacionalnega nadzora, marveč njegovo nadgradnjo. Bolje bi lahko uporabili hitre enote za ukrepanje na mejah, »ko bi schengenska analiza tveganja pokazala nujnost močne in takojšnje akcije«. Napotitev naj bi potekala v sodelovanju z državo, v kateri bi analiza odkrila pomanjkljivosti.
To bi pomenilo, da bi lahko druge članice hitreje napotile svoje enote, če bo ugotovljeno, da, denimo, Grčija ni kos nalogam pri nadzoru zunanje meje EU. Nadalje si bo Unija bolj prizadevala za vračanje migrantov brez pravice do zaščite v njihove domovine. Mandat mejne agencije Frontex bi bil po načrtih razširjen s pravico do tega, da sama organizira vračanje migrantov. Tudi z varnimi državami, iz katerih prihajajo begunci in ki prejemajo pomoč iz bruseljskih blagajn, naj bi okrepili sodelovanje, da bi bile bolj voljne sprejemati svoje državljane.
Vrh se bo spet zavezal k večjim prizadevanjem za reševanje težav v državah izvora beguncev. »To je laže reči kot narediti,« je opozoril visoki diplomat pri EU. V bruseljskih institucijah vidijo jedro težav v članicah. »Niso pokazale takšne ravni angažmaja in zavez, kot smo jo mi,« je v evropskem parlamentu razlagal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Zaveze z izrednega vrha EU o migracijah septembra so bolj ali manj črka na papirju. Od obljubljenih 500 milijonov za pomoč sirskim beguncem v sosednjih državah so članice poslale zaveze le za 8 milijonov.
Še slabše je s posebnim skladom za Afriko. Od obljubljenih 1,8 milijarde so se doslej zavezale le za nakazilo 9 milijonov. Podobno je pri pošiljanju strokovnjakov, ki bi v okviru evropskega azilnega urada (EASO) in Frontexa pripomogli k boljšemu upravljanju krize, denimo pri registraciji beguncev. Agenciji sta zaprosili članice za napotitev 1149 strokovnjakov, članice so jih doslej obljubile le 129. Slovenije ni na seznamu članic, ki so zagotovile finančno pomoč. V pomoč EASO naj bi odposlala enega strokovnjaka.
Premikanje po polžje
Tudi odločitev za premestitev 160.000 beguncev iz držav pod največjim udarom, predvsem iz Grčije in Italije, v dveh letih se v praksi uresničuje po polžje. Prejšnji teden so preselili 19 Eritrejcev iz Italije na Švedsko, v prihodnjih dneh bo na vrsti še premestitev okoli 100 beguncev v nekaj drugih članic. V evropski komisiji opozarjajo, da članice ne sporočajo, koliko mest so zagotovile, in da ne pošiljajo strokovnjakov, ki bi sodelovali pri premeščanju. »Govorili ste. Morate še kaj pokazati,« je bentil njen prvi podpredsednik Frans Timmermans.
V Bruslju upajo, da bo EU v boju s krizo uspešna, ko bo zaživela celovita strategija: delovanje hot spotov, premeščanje beguncev, vračanje neupravičenih do zaščite, boljši nadzor meje, sodelovanje s tretjimi državami ... Toda temeljni pojmi ostajajo nejasni. Tako med institucijami in članicami ni soglasja, kaj sploh so hot spoti. So proces obravnave, registracije beguncev ali prostor, nekakšni zbirni centri, kjer bodo begunci nameščeni in iz katerih bodo upravičenci do zaščite nato premeščeni po EU? Glede tega na vrhu še ni pričakovana uskladitev.
Največ dilem je povezanih s Turčijo in njeno vlogo pri reševanju begunskega vprašanja. Bruselj je pripravil akcijski načrt, po katerem bi si Ankara v zameno za konstruktivnost, strožji nadzor meje in sprejetje vrnjenih migrantov lahko obetala protiusluge, kot so večja finančna pomoč za preskrbo beguncev, bolj liberaliziran vizumski režim, napredek v pristopnem procesu. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je v vabilu voditeljem članic na vrh zapisal, da bi bile usluge smotrne samo, če bi se število beguncev, ki pridejo v EU čez njeno ozemlje, res znižalo.
Turčija si na drugi strani že dlje časa prizadeva za vzpostavitev varnega območja na severu Sirije, ki bi ga zavarovala mednarodna skupnost. Na območje bi se lahko zatekli begunci. Zaradi zaostrovanja razmer v Siriji, tudi z rusko intervencijo, po ocenah diplomatov oblikovanje takšnega območja, ki bi ga morali potrditi v varnostnem svetu OZN, ni najbolj verjetno. V Uniji glede popuščanja Turčiji pritiskata na zavoro Ciper in Grčija. V Atenah že tako nasprotujejo Junckerjevi ideji, po kateri bi grško-turško mejo v sodelovanju s Frontexom skupaj nadzirali obe državi.
