Tiskane izdaje
S sinočnjim velikih zborovanjem v Barceloni, na katerem se je ob političnih parolah in glasbi povezalo morje Kataloncev, se je končala predreferendumska kampanja, negotovost pred jutrišnjim referendumom pa se stopnjuje. Španske oblasti poskušajo na vsak način preprečiti ljudsko glasovanje, zato je v Barceloni trenutno okoli 26.000 policistov.
Katalonski premier za mediacijo
Katalonski premier Puigdemont se je le nekaj ur pred referendumom zavzel za mediacijo pri reševanju nastale krize. »Tako v primeru zmage tabora za kot v primeru zmage tabora proti potrebujemo mediacijo, saj stvari ne delujejo,« je dejal in se zavezal za posredništvo, ki bi rešilo resen konflikt med regionalnimi katalonskimi in centralnimi španskimi oblastmi, poroča AFP.
»Kdor bo sprejel vlogo mediatorja, lahko računa na voljo katalonske strani za sodelovanje v dialogu,« je obljubil in pri tem omenil EU. »Mislim, da bi bilo odslej smiselno, da bi EU aktivno spremljala situacijo in uresničevala svoje interese. Če je ne bo zanimalo, kaj se dogaja v Kataloniji, je nekaj narobe,« meni.
V pogovoru za AFP je še poudaril, da se Katalonci ne bodo odrekli svojim pravicam in bodo storili vse, da bo glasovanje potekalo brez težav. »Ne bomo šli domov,« je dejal in prebivalce pozval, naj se vzdržijo nasilja. Obenem je tudi zagotovil, da se je še vedno pripravljen odreči glasovanju, če bi vlada španskega premierja Mariana Rajoyja sprejela pogovore o zakonitem in zanjo zavezujočem referendumu.
Glasove bodo oddajali na šolah
Že včeraj so nekateri državljani - tisti, ki verjamejo v referendum in želijo glasovati - »zasedli« določene šole, kjer zdaj potekajo razne delavnice, dogodki, koncerti, branja in kjer šolarji, nekateri kar s starši, tudi spijo in nameravajo počakati do jutra, potem pa v velikem številu stopiti pred šolsko poslopje.
Na ta način želijo preprečiti, da bi policija zapečatila prostore in tako fizično onemogočila glasovanje, ki naj bi potekalo od devetih dopoldne do osmih zvečer. Prvotno je špansko tožilstvo zahtevalo, da je treba »volišča« zapreti že v petek po pouku in jih ohraniti zaprte vse do ponedeljka, potem pa je višje sodišče v Kataloniji odločilo, da naj bo dostop vanje onemogočen le v nedeljo. A po nekaterih podatkih je policija že danes zapečatila okoli 1300 do 2315 šol, na katerih naj bi Katalonci oddajali glasove. Zato so na neki šoli v Junedi kar odstranili vhodna vrata.
Vozila španskih varnostnih sil, ki so bile v zadnjih dneh nastanjene na dveh ladjah v pristanišču v Barceloni. Foto: Eloy Alonso/Reuters
Poleg tega je španska paravojaška policijska enota Guardia Civil ponoči vstopila v prostore katalonskega telekomunikacijskega in tehnološkega centra (na fotografiji zgoraj). Policija je tako ustavila sistem, ki bi omogočil elektronsko glasovanje na referendumu in štetje glasov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. S tem je preprečila izvedbo rezervnega načrta katalonskih oblasti pri izvedbi referenduma.
Med mednarodnimi opazovalci tudi Rupel
Volilnega molka danes ni. V medijskem središču IPBC sta pred novinarje stopila predsednika dveh velikih civilnodružbenih organizacij, Jordi Sànchez, predsednik Narodne skupščine Katalonije in Jordi Cuixart iz Òmnium Cultural, ki sta opozorila, kaj se utegne zgoditi navsezgodaj zjutraj.
Tiste, ki so za neodvisno pot v prihodnost, je v petek zvečer pred Čarobno fontano na Aveniji Reine Marie Cristine še zadnjič nagovoril predsednik katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont. »Zapustite v nedeljo svoje domove in spremenite zgodovino!« je med drugim dejal.
V Barceloni je med drugim tudi 33 mednarodnih opazovalcev (poslancev iz nacionalnih parlamentov in iz evropskega parlamenta), ki jih vodi nekdanji slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Jutri naj bi, razdeljeni v deset ekip, spremljali dogajanje na terenu, na voliščih v 38 katalonskih mestih, vse od odprtja volišč pa do zaprtja in začetka preštevanja glasov.
»Slovencem je bilo lažje in hkrati težje«
Nekdanji slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel bo na povabilo Diplocata (Katalonskega sveta za javno diplomacijo) jutri na čelu triintridesetih mednarodnih opazovalcev, ki bomo imeli nalogo spremljati referendum v Kataloniji; če ga bo na koncu sploh mogoče izpeljati.
Kot je povedal v pogovoru za Delo, naj bi spremljali dogajanje na voliščih od odprtja ob devetih zjutraj do zaprtja ob osmih zvečer in bedeli tudi nad preštevanjem. »Opazovalci naj bi razdeljeni v kakih deset skupin preverjali glasovanje v 38 mestih po Kataloniji. Moja naloga bo napisati poročilo in ga predstaviti na tiskovni konferenci. ... Ko se pogovarjam s Katalonci, lahko podoživljam marsikaj tistega, s čimer smo se pri osamosvajanju soočali pri nas. Po eni strani nam je bilo lažje, saj se je tedaj spreminjal svet, padel je berlinski zid ... A bilo nam je hkrati težje, kajti imeli smo oboroženega nasprotnika, ki se ni šalil. Kot razumem, gre pri Špancih bolj za poskus discipliniranja s pomočjo policije, koliko bo ta uporabila silo, je težko napovedati, čeprav mislim, da je ne bo. Saj smo vendarle v srcu Evrope, mi pa smo bili takrat na Balkanu, v Jugoslaviji, v socialističnem svetu. A drži tudi, da je imela Slovenija pred odcepitvijo vzpostavljenih več inštitucij: naša policija je bila močnejša od sedanje katalonske, tudi pravosodje je bilo v slovenskih rokah, imeli smo ustavno sodišče, ki ga tukaj nimajo, predvsem pa je Slovenija, ko je šlo zares, lahko prenehala plačevati denar v zvezni proračun, s čimer je sprožila vojno.«
Če bo jutri vse normalno in so v katalonski vladi, kot pravijo, resnično preigrali vse scenarije, tudi morebitno telekomunikacijsko blokado, potem je pričakovati, da bodo rezultati nekje ob 11. uri ponoči. Za zmago - »Da, Katalonija naj postane neodvisna republlika« - je dovolj polovica glasov in še eden več. Da je razdeljenosti med Katalonci veliko, je bilo očitno tudi ob nocojšnjem protestu unionistov pred mestno hišo, kjer so vzklikali gesla kot: Katalonija je Španija! Puigdemont, odstopi!
Shod podpornikov odceptive Katalonije. Foto: Reuters
Kampanja je bila sicer zelo živahna, zagovorniki neodvisne Katalonije so pripravili na stotine dogodkov kljub ostremu španskemu nasprotovanju (zaseganju predvolilnih letakov in drugega materiala, prepovedi medijskega oglaševanja, aretacijah, zamrznitvi bančnih računov katalonske vlade ...), medtem ko so tisti, ki katalonski neodvisnosti nasprotujejo, kampanjo zavračali, češ da nezakonitega in prepovedanega referenduma ne priznavajo.
Shodi zagovornikov enotne Španije
Več tisoč ljudi, ki nasprotujejo separatistom, se je danes v Madridu udeležilo shoda, na katerem so izkazali podporo enotni Španiji. Nasprotniki referenduma so se odeti v španske zastave zbrali na glavnem trgu Plaza de Cibeles pred mestno hišo, kjer so vzklikali, da je Katalonija del Španije. »Sem Španec, Španec, Španec,« se je med drugim slišalo pred mestno hišo. Nekateri protestniki so celo zahtevali aretacijo katalonskega premierja Carlesa Puigdemonta.
Zagovorniki enotnosti Španije so shode organizirali tudi v drugih mestih po državi, med drugim v Sevilli, Santanderju, Palmi de Mallorca in Barceloni.
Video: Antena 3
Majhna skupina, ki se je udeležila shoda v Madridu, je celo preprevala špansko pesem Cara al Sol (video spodaj), himno Španske falange, ki je bila leta 1933 ustanovljena kot desničarska politična stranka in je temeljila na fašistični ideologiji. Pesem je kasneje postala močno povezana z generalom Francom in njegovo diktaturo.
Španski mediji poročajo, da so katalonski separatisti znižali pričakovanja glede udeležbe volivcev na referendumu o neodvisnosti. Milijon volivcev bi v danih razmerah predstavljal izreden uspeh, je danes dejal predsednik separatistične Katalonske narodne skupščine Jordi Sanchez. Pred tem so računali na dva milijona glasov. V primeru, da bo svoj glas na voliščih res oddalo le milijon prebivalcev Katalonije, bo to veliko manj kot leta 2014, ko se je simboličnega glasovanja o neodvisnosti udeležilo 2,3 milijone Kataloncev, poroča El Pais.
