Tiskane izdaje
Če uporabimo besednjak katalonskih unionistov, »se agonija nadaljuje«. Če govorimo kot independentisti, Barcelona »ni klonila pred Madridom«, ampak čaka na čas, ko bo imenovanje novega predsednika primernejše. Zato Carles Puigdemont danes ni zaprisegel kot prvi človek generalitata ...
Po katalonsko-španskem zaostrovanju in nejasnostih o za danes napovedani zaprisegi Carlesa Puigdemonta kot novega starega predsednika katalonske vlade so razpravo in glasovanje o novem voditelju, sicer edinem kandidatu, tik pred zdajci preložili. Predsednik parlamenta v Barceloni Roger Torrent je sprejeto odločitev objavil le nekaj ur pred začetkom, načrtovanim za zgodaj popoldne. Dejal je, da »debata ni odpovedana«, le prestavljena je na takrat, ko bodo »imeli vsa zagotovila, da bo lahko tudi učinkovita«. Kdaj bo to, ni mogoče ugibati. Razlogi za to potezo so po svoje razumljivi. Ponoviti kaže, da je špansko ustavno sodišče v soboto zapovedalo, da Puigdemont, ki že tri mesece živi v Belgiji, ne more zapriseči od daleč. Vemo tudi, da se lahko resda prosto premika po Evropi, ne pa v Španiji, kjer bi ga ob morebitni vrnitvi domov nemudoma aretirali.
Odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont (levo) s predsednikom katalonskega parlamenta Rogerjem Torrentom 24. januarja v Bruslju. Foto: Geert Vanden Wijngaert/AP
Torrent z odločitvijo, ki sicer ni bila sprejeta soglasno, menda ni klonil pred Madridom - premier Mariano Rajoy ga je posvaril, ali se zaveda svoje odgovornosti -, saj »ne ustavno sodišče ne podpredsednica španske vlade ne bosta odločala o tem, kdo bo katalonski predsednik«. To poslanstvo da imajo samo katalonski poslanci, kakor je zdaj naloga parlamenta v Barceloni, da še sam po pravni poti izpodbija odločitev ustavnih sodnikov, on kot predsednik parlamenta pa da vztraja pri Puigdemontu kot edinem kandidatu za prvega človeka generalitata v 7,5-milijonski Kataloniji. »Pravico ima« in »legitimno je, da postane predsednik«, zato se je Torrent obvezal, da bo ščitil njegovo »poslansko imuniteto« in spoštoval voljo volivcev.
Neenotni zagovorniki neodvisnosti
V uradnem Madridu so komentirali preložitev današnje seje v katalonskem parlamentu sebi v prid, saj jo razumejo predvsem kot »potrebno posledico« delovanja pravne države, kot »spoštovanje zakonitosti« in rezultat potez, ki so jih povlekli španska vlada in sodišča. Independentisti menda vedo - so se v katalonski tiskovni agenciji sklicevali na neimenovani vladni vir -, da se ne smejo »norčevati iz demokracije« ... Ob tem ni nepomembno, da je Carles Puigdemont še danes dopoldne na twitterju pozval k spoštovanju »civilnih in političnih pravic«, predvsem pa poudaril, da bo vedno zagovarjal tisto temeljno - »mir« in »pravico narodov do samoodločbe«.
Predsednik katalonskega parlamenta Roger Torrent je sejo preložil za nedoločen čas. Foto: Manu Fernandez/AP
Nič nenavadnega ne novega ni, da katalonski independentisti danes niso bili soglasni. Medtem ko so se v Republikanski levici Katalonije (ERC), iz katere prihaja Torrent, po večini strinjali, da je treba prestaviti investituro, je bilo iz vrst Puigdemontove Skupaj za Katalonijo (JxCat) slišati, da vsi sploh niso vedeli za odločitev, celo Puigdemont da je menda, kot je brati, za preložitev zasedanja izvedel iz medijev. Podobno so bili v zadregi nekateri poslanci iz vrst skrajno leve CUP ...
Razklanost v taboru zagovornikov neodvisnosti je voda na mlin unionistom, ki so - v stranki Državljani (Ciutadans), denimo - danes negodovali, kako ni dovolj samo preložiti investituro, ampak je treba preprečiti, da bi politik na begu lahko postal predsednik vlade. Z odlogom da se agonija samo nadaljuje ... Podobno so tudi v Ljudski stranki pripisali zasluge za Torrentov »manever« modri strategiji Mariana Rajoya, v kateri se menda jasno razkriva, kako razdeljeni in brez kompasa so independentisti. Socialisti za nameček po svoje verjamejo, da je bila poteza predsednika katalonskega parlamenta »previdna«, zato so jo pozdravili.
In kaj meni javnost?
Na tisoče privržencev Carlesa Puigdemonta se je na poziv civilnodružbene organizacije ANC danes zbralo pred parlamentom v Barceloni; mnogi so prišli s politikovo masko na obličju.
