Predsednik si je vzel cesarska pooblastila

Najmočnejši makedonski politik Nikola Gruevski poskuša­ s predsednikovo pomočjo preprečiti opoziciji oblikovanje vlade. Po propadu zakona iz interesov nekdanje vladajoče koalicije VMRO-DPMNE Nikole Gruev­skega in Demokratske unije za integracijo (DUI) Alija Ahmetija je javnost pričakovala, da bo Gjorge Ivanov podelil mandat za sestavo nove vlade voditelju Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) Zoranu Zaevu, ki se je po volitvah uvrstila na drugo mesto po številu mandatov v parlamentu. Ivanov seveda ni sledil tej običajni praksi; raje presegel svoja pooblastila.

Krvna skupina opozicije

Kot poslušni kader Gruevskega se je Ivanov odločil, da bo od Zaeva zahteval, naj s podpisi poslancev dokaže, da lahko zagotovi potrebno parlamentarno večino. Čeprav nima teh pristojnosti, je postavil tudi pogoje novi vladi, ki da mora slediti dvema ključnima prioritetama, zavarovati makedonske državne interese in sistemsko reformo, ki bo omogočila nacionalno varnost. Po mnenju analitikov je to škandal, zaradi katerega je Gruevski, ki mu ni uspelo sestaviti vlade, dosegel boljši rezultat na novih predčasnih volitvah. Kritiki se sprašujejo, kako daleč bo šel Ivanov, ki je v njihovih očeh dolgoletna marioneta Gruev­skega. Postavljajo si vprašanje, ali bo od opozicije zahteval tudi notarsko overitev, bančno jamstvo in krvno skupino.

Procedura za sestavo nove vlade se je začela po enih pravilih, po neuspehu Gruevskega pa veljajo druga pravila. Posledica predsednikove nenačelnosti je, da je država že izgubila 30 dni za to, da se je znova znašla na začetku. Vodja države nima pravice zahtevati dokaza in celo določiti, kakšen dokaz je pripravljen sprejeti, ker se večina dokazuje v parlamentu z izborom njegovega predsednika in vlade. Poznavalci so tudi opozorili, da ni mogoče zahtevati od poslancev, da se vnaprej opredelijo, ali bodo podprli predlaganega mandatarja ali ne. V tem primeru bi se namreč povečali pritiski na poslance. Ivanov si je samovoljno vzel cesarska pooblastila, ki jih makedonska ustava ne dopušča.

Pomoč ruskih prijateljev

Mediji pod nadzorom Gruevskega so se zatekli v retorični arzenal, ki je preizkušen recept v tej regiji. Po njihovem so vsega krivi zahodni diplomati in veleposlaniki ter tuji plačanci v nevladnih organizacijah. Podporo za takšne trditve so poiskali v Moskvi. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je očitno cilj Zahoda znebiti se politikov, ki niso po njegovi meri in okusu, čeprav se je ljudstvo z večinsko izraženo voljo opredelilo za koalicijo na čelu z Gruevskim in ­Ahmetijem.

Na srečanju z ruskim veleposlanikom Olegom Ščerbakom je Gruevski ponovil, da so razmere zrele za nove predčasne volitve. To zahteva, odkar mu ni uspelo prepričati svojih nekdanjih albanskih partnerjev o novi koaliciji. Ponovitev volitev vidijo kot možno rešitev tudi nekateri tuji diplomati, vendar so posvarili, da bi to bilo podaljševanje popolne stagnacije, ki ni dobra za državo. Po njihovem bi bilo modro dati opoziciji možnost za sestavo vlade. Če bo neuspešna, bodo nove volitve verjetno neizogibne, čeprav so nenehne volitve za majhno državo, kot je Makedonija, draga rešitev.

Albanci jeziček na tehtnici

Četudi je prvi poskus nadaljevanja dobičkonosne koalicije najmočnejše makedonske in albanske stranke, ki je po osmih letih vladavine pripeljala državo v globoko politično krizo, propadel, Ahmeti ni povsem zaprl vrat sodelovanja. Na prvi pogled složni partnerji so obrnili hrbet drug drugemu zaradi razdeljenosti vrha DUI, na katerem je po maratonskem zasedanju prevladalo krilo, ki je nasprotovalo obnovi koalicije z Gruevskim, ker je ocenilo, da bi bila ta pogubna za stranko.

Čeprav je DUI po volitvah izgubila kar devet poslancev, je z desetimi poslanci ohranila privilegiran položaj. Brez Ahmetijeve stranke namreč nihče ne more sestaviti vlade, ne VMRO-DPMNE ne SDSM. To zlasti velja za Gruevskega, ker sta dve od treh manjših albanskih strank, Besa in Zveza za Albance, kategorično zavrnili možnost sodelovanja z VMRO-DPMNE v vladi. DUI si je okrepila položaj tudi s platformo, ki kot pogoj za partnerstvo zahteva izboljšanje položaja Albancev v državi. Pobudnik platforme je bil Ahmeti, ki si poskuša tako povrniti voditeljski položaj med Albanci. Slabši volilni rezultat DUI je tudi posledica odločitve volivcev, da ga kaznujejo, ker je privolil v podrejeno vlogo v koaliciji z Gruevskim.

Platforma je kost v grlu Gruevskega, nastajala pa je tudi v Tirani in Prištini. Gre predvsem za zahtevi, da bi bila albanščina uradni jezik na celotnem ozemlju in da bi podaljšali mandat posebnemu tožilstvu, ki preiskuje prisluškovalno afero o kriminalu in korupciji, v katero so vpleteni najvišji funkcionarji VMRO-DPMNE.