Pregled leta 2016: Višegrad – četverec brez krmarja

Višegrajska skupina držav (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška), ki je letos februarja praznovala 25. rojstni dan, je doživela pravi preporod lani, ko se je po spremembi oblasti na Poljskem poenotila v borbi proti kvotam za solidarnostno porazdelitev na staro celino že prispelih prosilcev za azil, ki jih je evropska komisija »vsilila« članicam EU.

Znotraj četverice ni bistvenih razlik v pogledih na pribežniško krizo, ne glede na to, da so v Budimpešti in Varšavi na oblasti »populistični«, »nacionalistični«, »neliberalni« desničarji, obe državi, ki sta nastali iz Češkoslovaške, pa vodijo levičarji. Vladajoči slovaški socialdemokrati so se z ostro protimigrantsko retoriko pred spomladanskimi parlamentarnimi volitvami uspeli ohraniti na oblasti, v Bratislavi pravijo, da bodo sprejeli le pribežnike krščanske veroizpovedi, pred kratkim pa je njihov parlament sprejel zakon, s katerim je praktično onemogočil uradno registracijo islamske skupnosti.

Tudi na Češkem so na oblasti socialdemokrati, od katerih ni pričakovati, da bodo pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo naslednje leto, spremenili svojo politiko, ker »se preprosto nočejo boriti proti ksenofobičnemu razpoloženju med prebivalstvom in tvegati popolni poraz«, kakor je pred kratkim napovedal češki politolog Vít Dostál. Protipribežniške politike ne bo spremenil tudi madžarski premier Viktor Orbán, čeprav je doživel velik poraz na začetku oktobra, ko je propadel referendum, na katerem so Madžare vprašali: »Ali želite, da Evropska unija odloča o obvezni premestitvi nemadžarskih državljanov na Madžarsko, in to brez parlamentarne odobritve?« Čeprav je več kot 98 odstotkov glasujočih obkrožilo »ne«, se kljub silni vladni propagandi ni zbralo dovolj volivcev, da bi bil referendum veljaven.

Čeprav ni bila razlog priseljenska politika, je letos vsekakor daleč največ mednarodne pozornosti pritegnila Poljska, kjer so nove oblasti (po Orbánovem zgledu) začele politične procese, ki so jih njihovi domači in tuji kritiki označili za napad na sodstvo, medije, svobodo izražanja in zbiranja, pravice žensk ter liberalno demokracijo nasploh. A ta »neliberalna« kulturna revolucija proti Bruslju, v kateri sta se združila Budimpešta in Varšava, po besedah analitikov spletišča Visegrad Insight zbuja nelagodje v Bratislavi in Pragi, kjer imajo bolj pragmatičen odnos do EU. Zato po njihovem mnenju višegrajska skupina zgolj »ohlapna mreža za zagotavljanje nacionalnih interesov..., aktivna, ko je to v skupnem interesu, močeča, ko tega ni«. Lep primer tega je »skupno« stališče višegrajske skupine do Rusije, ki ga ni, saj v četverki le Poljska izstopa z ostro protirusko retoriko, ostale države pa bi izboljšale odnose z Moskvo ali celo odpravile protiruske sankcije EU.