Tiskane izdaje
Luxembourg, Bruselj - Kljub številnim drugačnim ugibanjem in govoricam se je evropska komisija na koncu nedvoumno zavzela za spoštovanje arbitražne razsodbe o slovensko-hrvaški meji in njeno uresničevanje v praksi.
»Od vseh strani pričakujemo, da jo izvajajo,« je o arbitražni razsodbi po zasedanju komisarskega kolegija v Strasbourgu povedal prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans. Evropska komisija je bila konec prejšnjega desetletja »boter« arbitražnega sporazuma in odmik od poziva k spoštovanju razsodbe bi bil razumljen kot spodkopavanje temeljnih načel EU. Timmermans je pojasnjeval, da je spor o meji dvostranska zadeva, a sprejeta je bila razsodba. Slovenija in Hrvaška bosta v »razpravi o njej in njenem uresničevanju morda pozvali evropsko komisijo, naj pomaga«.
V Bruslju podpirajo namero, da bi se premiera Miro Cerar in Andrej Plenković sestala 12. julija, in tudi njuno strinjanje, da do takrat ne bo enostranskih ukrepov. Evropska komisija upa, da bosta sklenila sporazum, kako najbolje izvajati razsodbo. Ko bo proces dosegel to točko, naj bi kolegij komisarjev spet razpravljal, kako bi zagotovili pomoč. »Smo pripravljeni,« je povedal nizozemski socialdemokrat Timmermans. Ne glede na razpoloženje v obeh državah je pripravljenost na pogovore v njegovih očeh dobro znamenje.
Nevtralna stran
Evropska komisija v dnevih po objavi arbitražne odločitve ni hotela komentirati odločitve. Tudi v zadnjih tednih pred objavo so bili bolj zadržani in niso več hoteli omenjati pričakovanja, da bi morali razsodbo spoštovati. Po drugi strani je Nemčija večkrat objavila nedvoumno sporočilo o pričakovanem uresničevanju razsodbe. Tudi premieri treh držav Beneluksa, ki prihajajo iz istega, liberalnega tabora kot premier Cerar, so v skupni izjavi pozvali k spoštovanju razsodbe kot dela mednarodnega prava.
Tudi v evropskem parlamentu so se na različnih ravneh ukvarjali z zadevo. Vodja liberalcev Guy Verhofstadt je ponavljal svoje stališče, da bi Slovenija in Hrvaška morali spoštovati razsodbo. Iz socialističnega tabora je prišlo bolj ali manj enako stališče. Manj enotnosti je bilo v desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP). Vodja njenih poslancev Manfred Weber je zagovarjal stališče, da se EPP in EU ne bi smeli postavljati na nobeno stran. Zato mu je evropski poslanec Lojze Peterle napisal pismo in pojasnil, da od vključitve arbitraže v zadevi ne obstajata več različni strani.
Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je z zadovoljstvom sprejel stališče evropske komisije, da je treba spoštovati razsodbo arbitražnega sodišča in njeno implementacijo. Pomoč komisije pri izvedbi arbitražne sodbe je dobrodošla. Pojasnil je, da je bilo takšno stališče pričakovano, ker si ne predstavlja, da komisija ne bi stopila na stran mednarodnega prava. Zunanji minister Karl Erjavec je zadovoljen s stališčem komisije v tistem delu, da je pripravljena pomagati pri implementaciji sodbe. Minister je dejal, da takšno stališče razume kot pripravljenost, da bi pomagali spoznati hrvaški strani, da bo treba sodbo spoštovati in implementirati.
Medtem ko na diplomatskem parketu poteka pridobivanje mednarodne podpore za implementacijo sodbe arbitražnega sodišča, slovenska oblast pripravlja tudi tehnične podrobnosti, da bi odločitev tribunala o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško zaživela v naravi.
Premierji držav Beneluksa pozvali k spoštovanju arbitražne odločitve
Predsedniki vlad Belgije, Nizozemske in Luksemburga Charles Michel, Mark Rutte in Xavier Bettel so danes objavili skupno izjavo glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, v kateri Ljubljano in Zagreb pozivajo h konstruktivnemu spoštovanju arbitražne odločitve. V izjavi, objavljeni na spletni strani luksemburške vlade, so poudarili tudi pomen vladavine prava.
»Premieri držav Beneluksa poudarjamo pomen vladavine prava kot temelja, na katerem je zgrajena Evropska unija. Odločitve mednarodnih sodišč in tribunalov predstavljajo pomembna dejanja mednarodnega prava. Kot taka so sestavni del našega sistema, ki temelji na mednarodnih pravilih,« so zapisali.
Uvodoma so podpisniki izjave spomnili, da sta Slovenija in Hrvaška 4. novembra 2009 sklenili odločitev o svojem sporu o meji prepustiti arbitražnemu sodišču.
Odziv vladne koalicije
Na sporočilo so se z zadovoljstvom že odzvali v vladajoči koaliciji, ki se je na današnjem srečanju pri premieru Miru Cerarju dotaknila tudi arbitraže.
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je povedala, da so veseli dodatne podpore, ki jo prejemajo od držav EU. Po njenem mnenju je pričakovano, da tudi druge članice spoštujejo razsodbo. Glede sobotnih incidentov v Piranskem zalivu se po besedah Kustec Lipicerjeve danes na vrhu koalicije posebej niso pogovarjali. Pričakujejo pa, da bo čim hitreje vzpostavljen konstruktiven dialog med Slovenijo in Hrvaško.
Zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da je sam sicer že od vsega začetka napovedoval, da bo Hrvaška težko vztrajala pri stališču, da arbitražna odločba ne velja in da gre za bilateralno vprašanje.
Prvak SD Dejan Židan je po koalicijskem srečanju ponovil pričakovanje, da bo evropska komisija danes sporočila, da je sklepe sodišč treba spoštovati. Židan sicer obžaluje, da »je Hrvaška v določanje meje vložila preveč čustev«.
»Če bi imela več realnih pričakovanj, bi Hrvaška hitreje ugotovila, kar čez čas tudi bo, da je tudi njej v interesu, da se eno potencialno krizno žarišče v Evropi ugasne,« je dejal Židan.
