Tiskane izdaje
Medtem ko zadnjo nedeljo v marcu urne kazalce premaknemo za eno uro naprej, jih oktobra zavrtimo nazaj. To velja za več kot 60 držav po svetu in je v skladu z evropsko direktivo o ureditvi poletnega časa, ki jo je Slovenija sprejela leta 2006. Zagovorniki so jo podprli predvsem zaradi prihranka energije in boljšega izkoristka dnevne svetlobe. V zadnjih letih pa so v evropskem parlamentu čedalje glasnejši njeni nasprotniki.
Organizacijska zmeda, zdravstvene težave in zanemarljiv prihranek energije so glavni pomisleki 384 evropskih poslancev, ki so v tem tednu glasovali za resolucijo o ukinitvi premika ure. »Tema se zdi nepomembna, češ da se EU srečuje z veliko bolj usodnimi izzivi. Vendar je več znakov, ki govorijo o škodljivosti trenutne ureditve,« komentira evropski poslanec Igor Šoltes. »Današnji življenjski slog in gospodarska ureditev sta povsem drugačna kot nekoč. Od premikanja ure nimamo koristi,« pravi.
Vprašanje za stroko
S tem se strinja evropska poslanka Tanja Fajon: »Delovniki so prilagojeni ustaljenemu ritmu, želji po dobičku in potrošnji, ne sončni svetlobi. Povezanost premika ure s prihrankom energije je dvomljiva, poleg tega prinaša premikanje ure dodatne administrativne stroške.« Podobno pravi evropski poslanec Ivo Vajgl, ki meni, da premikanje ure zmoti bioritem ljudi. »Gre za zastarel ukrep,« komentira še evroposlanec Miran Zver, ki je resolucijo prav tako podprl. To je storil tudi Lojze Peterle, saj meni, da bi ukinitev podprla večina slovenskih državljanov.
Medtem ko razprave o odpravi premika ure v poslanski skupini SMC niso imeli, bi se v SD in Desusu zanjo zavzeli. »Kateri čas bi bil najprimernejši, ni vprašanje za politiko in ljudsko voljo na referendumu, ampak predvsem za stroko,« dodajajo v Desusu.
Vpliv na zdravje in gospodarstvo
Za cirkadiani ritem, torej človekovo notranjo uro, je lažje, če ostane ura vse leto enaka. Vsakdo potrebuje nekaj časa, da se prilagodi na nove urnike, komentira dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja ambulante za motnje spanja v UKC Ljubljana. »Premik ure za eno uro na spanje nima velikega vpliva, razen pri majhnih otrocih in starejših ljudeh, ki imajo zaradi tega lahko težave. Menimo, da bi bilo bolje, če ure ne bi premikali,« še pojasnjuje somnologinja.
Poletni čas je za voznike javnega prometa manj primeren, komentirajo v Ljubljanskem potniškem prometu. »Izvoz začnemo ob 2.45, kar pomeni, da morajo nekateri vstati že pred drugo uro zjutraj. Premik ure z zimskega časa na poletni je gotovo utrujajoč za tiste, ki začnejo delati tako zgodaj,« dodajajo.
Manjše organizacijske težave premik ure povzroča v nekaterih podjetjih. »Zgodi se, da delavec na novo uro pozabi in pride prepozno v službo,« pravi direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš. Na podlagi študije, ki so jo izvedli, prihranka pri premiku ure niso zaznali. Podobno je v podjetju Cablex, pravi direktor Boris Debelak: »Ker smo odvisni od tujega trga, težje komuniciramo s partnerji iz Kitajske ali Amerike. Sicer pa smo se ureditvi prilagodili in drugih organizacijskih razlik ne opažamo.«
Za zdaj brez sprememb
Vprašanje, ali bodo države vse leto ohranile zimski čas ali bodo popolnoma prešle na poletnega, za zdaj ostaja odprto. Resolucijo mora zdaj proučiti evropska komisija, ki napoveduje študijo o učinkih, kar pomeni tudi nove stroške. Sprememb ne moremo pričakovati še tako hitro, podpreti jih morajo tudi države članice, med katerimi se je za spremembo doslej zavzela le Finska. Če bodo prevladali argumenti za prenehanje premika urnih kazalcev, je najpomembnejše, da to storijo vse članice, se strinjajo slovenski evroposlanci. Neusklajeno premikanje ure bi namreč povzročilo težave pri delovanju evropskega trga.
