Premikanje meja kot zmaga vseh

Bruselj – Belgija bo izgubila nekaj ozemlja v korist Nizozemske in postala po površini manjša. A iz tega ni nastal noben političen vihar in val obtoževanja v javnosti. Vse skupaj je bilo videti bolj kot rutinska stvar.

Belgijski zunanji minister Didier Reynders in njegov nizozemski kolega Bert Koenders sta sporazum o popravkih državne meje podpisala v Amsterdamu. Navzoča sta bila oba monarha, belgijski kralj Filip in nizozemski kralj Viljem-Aleksander, s kraljicama, zaradi česar je podpis dobil še posebne razsežnosti. Ni bilo niti ene neprijetne stvari, kakršne običajno spremljajo nesoglasja med državama o meji. To je vodja belgijske diplomacije Didier Reynders označil za znamenje odličnih odnosov med državama in dokaz, da je meje mogoče spreminjati na miren način.

Razprave o popravkih

Sporazum bo začel veljati 1. januarja v letu, ki bo sledilo ratifikaciji sporazuma v obeh parlamentih. Na mizi je bil potek meje na krajšem odseku v bližini nizozemskega Maastrichta in belgijskega Lièga. Meja iz leta 1843 je tekla po reki Meuse (v nizozemščini se imenuje Maas). Glede meje je bilo takoj po odcepitvi Belgije od Nizozemske leta 1830 kar nekaj zapletov in diplomatskih spopadov. V šestdesetih letih so v spreminjali strugo reke za boljšo plovbo in povezovanje kanalov. Zaradi tega je nekaj belgijskega državnega ozemlja ostalo na nizozemski strani reke in obratno.

O popravkih meje so sicer začeli razpravljati že v osemdesetih letih, a se je zapletalo, predvsem po krivdi nepopustljivih lokalnih veljakov. Na diplomatski ravni so postopke spet zagnali leta 2012, na nizozemsko željo. V samem sporazumu je predvideno, da bo Belgija dobila tri hektare ozemlja, ki je bilo doslej del Nizozemske. V korist sosede se bo odrekla štirinajstim hektarom na drugi strani reki. To območje je naraven rezervat z bogato floro. Celotna ureditev mejnega vprašanja naj bi olajšala varovanje narave, urejanje zemljišč, upravljanje voda.

Tudi nevarnost, da bi nepridipravi, kakršni so trgovci z drogami, izkoriščali prostor, na katerega belgijska policija sploh ni mogla priti, ker bi morala najprej stopiti na nizozemsko ozemlje, je bila odpravljena. Župan tamkajšnje belgijske občine Visé Marcel Neven je z zadovoljstvom ugotavljal, kako je pri njih mogoče spreminjati potek meje brez orožja. »Z nami bi morali vzpostaviti stik ljudje iz Ukrajine,« je povedal za belgijski dnevnik La Libre. Tudi drugod po Evropi in svetu bi takšna rešitev lahko bila za zgled ali vsaj spodbuda za bolj konstruktivne prijeme.

Tesna povezanost

Državi sta tesno povezani, nizozemščina je materni jezik 55 odstotkov Belgijcev. Belgijsko-nizozemski odnosi veljajo za ene od najboljših medsosedskih odnosov na svetu. Nadgrajeni so še z Luksemburgom v okviru Beneluxa. Zaradi varčevanja se državi odločata za skupna veleposlaništva. V Kongu naj bi poleti odprli novo poslopje, v katerem bosta delovali veleposlaništvi obeh držav. Na nizozemsko veleposlaništvo v Tirani je Belgija poslala na delo svojega visokega diplomata. Premieri in ministri Beneluksa se odločajo tudi za skupne poti v tujino.